Jedro

Ker po 5. členu ZZK-1 vpisi pravic v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (če zakon ne določa drugače), gre za posebno pravno fikcijo, da je zemljiškoknjižno sodišče o dovolitvi vpisa odločilo že v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka in ne šele kasneje, ko bo izdan sklep o dovolitvi vpisa, če bodo izpolnjeni vsi pogoji.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

V obravnavani zadevi je zemljiškoknjižna referentka , s sklepom z dne 16.3.2011, na podlagi sklepa o izvršbi z dne 14.4.2009 vknjižila hipoteko in zaznamovala izvršbo pri nepremičninah na parc. št.704/1,705,706/1 in 707/17 k.o. S. last J.R. do ½ ter pri nepremičninah na parc. št. 1/6 in pri posameznem delu št.22 v stavbi št. 222 k.o. G., last J.R. Zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta sta nasprotni in drug udeleženec vložila ugovor, ki ga je zemljiškoknjižna sodnica s sklepom z dne 16.3.2011 zavrnila in potrdila sklep zemljiškoknjižne referentke. Pritožbi, ki sta jo oba udeleženca vložila zoper sklep zemljiškoknjižne sodnice je bilo s sklepom Višjega sodišča v Kopru z dne 10.7.2012 ugodeno, sklepa zemljiškoknjižne sodnice in referentke pa razveljavljena in zadeva vrnjena zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je zemljiškoknjižna sodnica, s sklepom, ki je predmet te pritožbe, ponovno dovolilo vpis hipoteke in zaznambo izvršbe z učinkom od 8.4.2009 (dan, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izvršbo).

Zoper takšno odločitev se po pooblaščencu pritožujeta oba udeleženca, ki pritožbenemu sodišču predlagata, da njuni pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni. V razlogih pritožbe poudarjata, da se izvršba začne opravljati šele na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe in ne že z vložitvijo predloga za izvršbo, s katerim se je izvršilni postopek šele začel. Sam začetek izvršilnega postopka ni pomemben za določitev vrstnega reda poplačila upnika, saj ta pridobi zastavno pravico z zaznambo sklepa o izvršbi o dovolitvi izvršbe v zemljiški knjigi. Za določitev trenutka, od katerega zaznamba izvršbe na nepremičnini učinkuje, pa je pomemben trenutek, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi, torej listino, ki je podlaga za takšno zaznambo. Z vpisom plombe v zemljiški knjigi se vpisuje samo začetek zemljiškoknjižnega postopka in ne nekega drugega postopka, v katerem bo kasneje opravljeno procesno dejanje (izdan sklep o dovolitvi izvršbe, ki je podlaga za vpis). O dovolitvi zaznambe izvršbe pa odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi sklepa, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo. Zemljiškoknjižni postopek odločanja o dovolitvi zaznambe izvršbe in s to zaznambo povezani vpisi se zato začnejo v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi, ki mu je priložen odpravek tega sklepa. Plombo, s katero označi začetek tega postopka, zato zemljiškoknjižno sodišče vpiše, ko prejme obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi. Po mnenju pritožnikov je neutemeljeno sklicevanje prvostopenjskega sodišča na takratno sodno prakso, ki da je vpisovala plombe že na podlagi predloga za izvršbo, praksa sodišč namreč ni materialnopravna podlaga za pravilnost in zakonitost plombe oz. vpisa v zemljiško knjigo. Takšna plomba ima lahko le značilnost pomotnega vpisa in bi jo zemljiškoknjižno sodišče moralo izbrisati po pravilih o izbrisu pomotno vpisanih plomb. Ker je zemljiškoknjižno sodišče v obrazložitvi navedlo, da je bila zaznamba izvršbe in hipoteke vpisana 16.3.2011, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo in sklep izvršilnega sodišča, se je v tem trenutku začel zemljiškoknjižni postopek. Predlog za vpis lastninske pravice na D.R. pa je vložen dne 22.5.2009, torej veliko prej, kot pa se je začel zemljiškoknjižni postopek vpisa izvršbe in hipoteke. Napačno je zato stališče sodišča o začetku zemljiškoknjižnega postopka o zaznambi izvršbe v zemljiški knjigi. Dne 8.4.2009 se je z vložitvijo predloga za izvršbo začel izvršilni postopek in ne zemljiškoknjižni postopek. Zemljiškoknjižni postopek se je v konkretnem primeru začel šele 16.3.2011. Pritožnika ne soglašata z nadaljnjim razzlogovanjem prvostopenjskega sodišča, ki se tudi samo zaveda napačne sodne prakse zaradi česar naj upniku ne bi bilo mogoče očitati nikakršne neskrbnosti. Malomarno in neskrbno ravnanje sodišča, ki ima za posledico izgubo vrstnega reda hipotekarnega upnika, varuje upnika z odškodninsko odgovornostjo sodišča zaradi nepravilnega ravnanja in ne v kršitvi zemljiškoknjižnega prava. Trenutek začetka zemljiškoknjižnega postopka nikakor ne more biti dan izdaje sklepa o izvršbi, saj ravno načelo zaupanja v zemljiško knjigo to prepoveduje. Poleg tega plombe ne morejo imeti retroaktivnega učinka. Za pritožnika je zato nesporno, da je bil vpis lastninske pravice D.R. predložen v zemljiško knjigo pred vpisom sklepa o izvršbi. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo daje torej vsakomur varovano pravico, da se lahko zanese na podatke v zemljiško knjigi, ki pa so v konkretnem primeru takšni,da skle o izvršbi ni bil vpisan v zemljiško knjigo pred prenosom lastninske pravice. Temu pritrjuje tudi načelo vrstnega reda vpisa v zemljiško knjigo, po katerem je vpis o prenosu lastninske pravice pred vpisom sklepa o izvršbi. Pritožnika priglašata stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za zemljiškoknjižni postopek, začet po uradni dolžnosti, v katerem zemljiškoknjižno sodišče na podlagi določb členov 86 do 88 Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1 ) na podlagi obvestila izvršilnega sodišča s priloženim sklepom o dovolitvi izvršbe na nepremičnino v zemljiški knjigi zaznamuje sklep o izvršbi ter vknjiži hipoteko, pri tem pa preizkuša, če so za vpis izpolnjeni pogoji, ki jih za zemljiškoknjižne vpise predpisuje določba člena 148 navedenega zakona, in sicer: da listina, ki je podlaga za vpis po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih določa ta zakon za listine, ki so podlaga za vpis, dalje, da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen, da iz zemljiškoknjižnega stanja ne izhaja druga ovira za vpis ter da so izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa, ki za posamezno vrsto vpisa določa zakon. Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi določbe člena 147 navedenega zakona odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o vpisu, če zakon za posamezne vrste vpisa ne določa drugače. Predmetni zemljiškoknjižni postopek se je začel s trenutkom, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti (člen 133/1 ZZK). Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da se je predmetni zemljiškoknjižni postopek začel 16.3.2011, ko je bil sklep o izvršbi, skupaj z obvestilom zemljiškoknjižnega sodišča poslan zemljiškoknjižnemu sodišču. Tedaj pa je bila pri nepremičninah s parc. št. 704/1,705 , 706/1 in 707/17, vse k.o. S. in pri nepremični s parc.št. 1/6 k.o. G. že vpisana plomba v zvezi s postopkom za vknjižbo pridobitve lastninske pravice na teh parcelah na pritožnika D.R. Plomba je pomožni vpis, s katerim zemljiškoknjižno sodišče javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločilo. Ker po 5. čl. ZZK-1 vpisi pravic v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (če zakon ne določa drugače), gre za posebno pravno fikcijo, da je zemljiškoknjižno sodišče o dovolitvi vpisa odločilo že v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka (v primeru pritožnika torej 22.5.2009) in ne šele kasneje, ko bo izdan sklep o dovolitvi vpisa, če bodo izpolnjeni vsi pogoji.

V tem postopku je pritožbeno sodišče že, ko je prvič obravnavalo to zadevo, grajalo sklicevanje prvostopenjskega sodišča na „takratno prakso zemljiškoknjižnih sodišč“, ki da so vpisovala plombe že na podlagi predloga za izvršbo. Pojasnilo je, da takšna praksa zemljiškoknjižnih sodišč ni bila pravilna, saj je bilo najkasneje s Pravilnikom o zemljiški knjigi, ki je bil izdan na podlagi ZZK/95, vsaj od leta 1995 dovolj jasno tudi določeno, da se z vpisom plombe v zemljiški knjigi vpisuje samo začetek zemljiškoknjižnega postopka, in ne tudi nekega drugega postopka, v katerem bo kasneje opravljeno procesno dejanje (npr. izdan sklep o dovolitvi izvršbe), ki je podlaga za vpis. Sklicevanje na „takratno sodno prakso“ je še toliko bolj neprimerno v obravnavani zadevi, ko zemljiškoknjižno sodišče tako imenovano „fantomsko“plombo vpisalo leta 2009, kar je več kot 5 let po izdaji zdaj veljavnega Zakona o zemljiški knjigi z uvodnimi pojasnili avtorice Nine Plavšak, ki je v pojasnilih k 86. do 90. členu opozorila na nepravilno sodno prakso in poudarila, da imajo „fantomske“plombe značilnost (naravo) pomotnega vpisa plombe in da bi jih bilo potrebno čim prej izbrisati po pravilih o pomotnih vpisih. Neutemeljeno je tudi sklicevanje prvostopenjskega sodišča na odločbe Vrhovnega sodišča in Ustavnega sodišča RS, saj v nobeni od citiranih judikatov ni šlo za situacijo, kot je podana v predmetni zadevi. Nenazadnje pa je prvostopenjsko sodišče prezrlo tudi načelo formalnosti postopka,ki pomeni, da sodišče v zemljiškoknjižnih postopkih odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiško knjigo. Ker je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom ponovno dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke z učinkom od 8.4.2009, ne pa šele od dneva, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino (obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi), je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu sodniku v ponovno odločanje (5. točka 161. člena ZZK-1). Ta bo moral, ker gre za vpis po uradni dolžnosti, pred ponovnim odločanjem poskrbeti, da bo prek portala vneseno obvestilo tako, da bo datum začetka učinkovanja vpisa v tej zadevi skladen z dnevom prejema sklepa o izvršbi.