Jedro

Tožnica s svojimi navedbami in ponujenimi dokazi ni izkazala, da ji zaradi izpodbijane odločbe grozi likvidacija in prenehanje. Materialno škodo, ki ji naj bi nastala zaradi izvršitve izpodbijane odločbe, je mogoče povrniti, če bi se izkazalo, da je njena tožba utemeljena.

Izpodbijana odločba tudi ne predstavlja ovire, da tožnica sama ne dvigne cene električne energije, ki jo dobavlja svojim odjemalcem, na nivo, za katerega meni, da je (ekonomsko) utemeljen.

Izrek

Zahteva za zadržanje izvršitve odločbe se zavrne.

Obrazložitev

1. Urad RS za varstvo konkurence (v nadaljevanju: Urad) je v postopku ugotavljanja usklajenega ravnanja družb po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPomk-1) z odločbo ugotovil, da je pet družb, med katerimi je tudi tožnik, ravnalo „usklajeno pri zvišanju cen električne energije za gospodinjske odjemalce, saj so zvišanje cen napovedale sočasno, tj. 22. in 23.11.2007, v skoraj enakem znesku ter s pričetkom veljavnosti na isti dan, tj. 1.1.2008.“ S tako opisanim ravnanjem naj bi preprečevale, ovirale oziroma izkrivljale konkurenco v Republiki Sloveniji (1. točka izreka). Urad je ugotovil, da opisano ravnanje predstavlja kršitev 6. člena ZPomk-1 in 81. člena Pogodbe ES in je prepovedano in nično (2. točka izreka), odločil je, da morajo družbe prenehati s takim ravnanjem (3. točka izreka), da se izrek odločbe objavi na spletni strani Urada (4. točka izreka), in da med postopkom niso nastali posebni stroški (5. točka izreka).

2. Tožnica s tožbo v postopku sodnega varstva zahteva, da Vrhovno sodišče odpravi odločbo Urada in s sodbo samo odloči o stvari, podrejeno pa, da odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

3. Ker naj bi ji z izvršitvijo izpodbijane odločbe nastala težko popravljiva škoda, tožnik na podlagi 32. člena ZUS-1 predlaga, da Vrhovno sodišče do pravnomočne odločitve o tožbi z začasno odredbo zadrži izvršitev izpodbijane odločbe.

4. Po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

5. Tožnica navaja, da ji grozi, da bi vsak izmed 280.000 njenih gospodinjskih odjemalcev sam skušal pobotati zneske dviga cen ali pa zoper njo sprožil odškodninsko tožbo, s katero bi zahteval povrnitev previsoko plačane dobave električne energije za obdobje od 1.1.2008 dalje. Izpad prihodkov bi tožnici povzročil hude motnje v poslovanju, saj finančni izkazi poslovanja izkazujejo, da ji iz prodaje električne energije gospodinjskim odjemalcem že tako ali tako nastaja ogromna izguba. V končni fazi bi lahko prišlo tudi do likvidacije in prenehanja pravne osebe tožnika. Zaključuje, da bi bila z njenim prenehanjem prizadeta tudi javna korist, saj bi bilo ogroženo oskrbovanje z električno energijo 280.000 gospodinjskih odjemalcev.

6. Tožnica s svojimi navedbami in ponujenimi dokazi ne uspe prepričati, da ji zaradi izpodbijane odločbe grozi likvidacija in prenehanje. Materialno škodo, ki ji naj bi nastala zaradi izvršitve izpodbijane odločbe, je mogoče povrniti, če bi se izkazalo, da je njena tožba utemeljena. Taka škoda pa ni škoda, ki ustreza pojmu težko popravljive škode v smislu določbe 2. odstavka 32. člena ZUS-1. Že iz tega razloga ni mogoče ugoditi predlagani začasni odredbi.

7. Vrhovno sodišče še dodaja, da tožena stranka z odločbo tožnici ne očita neutemeljenega dviga cen, pač pa usklajeno ravnanje skupaj s še štirimi distributerji električne energije pri določanju višje cene. Izpodbijana odločba zato ne predstavlja ovire, da tožnica sama ne dvigne cene električne energije, ki jo dobavlja svojim odjemalcem na nivo, za katerega meni, da je (ekonomsko) utemeljen. Tudi na ta način se lahko izogne posledicam, ki jih opisuje.

8. Glede na zgoraj navedeno tožnica ni izkazala, da bi pri zatrjevani škodi šlo za težko popravljivo škodo iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Zato je Vrhovno sodišče njen predlog za zadržanje izvrševanja odločbe na podlagi 56. člena ZPOmK-1 v povezavi z 32. členom ZUS-1 kot neutemeljenega zavrnilo.