- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 1448/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:III.CP.1448.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi.Ali je dolžnik upravičen do ugovora zoper sklep o izvršbi, če navaja, da ne dolguje ničesar in se sklicuje na težke življenjske razmere?
- Omejitve ugovarjanja v postopku izvršbe.Kakšne so možnosti ugovarjanja dolžnika v postopku izvršbe in kateri razlogi so zakonsko določeni?
- Obročna odplačila dolga.Ali lahko dolžnik predlaga obročno odplačevanje dolga v postopku izvršbe?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V postopku izvršbe so možnosti ugovarjanja s strani dolžnika z zakonom (ZIZ) omejene, zato pritožbeno sodišče presoja ugovor le v okviru zakonsko določenih razlogov. V tem oziru ni pomembno navajanje dolžnika, kako živi in katere (ne)premičnine (ne) poseduje.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče dovolilo izvršbo po upnikovem predlogu na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. K 12/95-59 z dne 15.11.1996. Proti sklepu ugovarja dolžnik in navaja, da iz sklepa ni razviden nastanek njegove obveznosti, saj se ne spominja, da bi karkoli dolgoval upniku. Dolžnik se je preselil in živi kot podnajemnik. Ne poseduje niti nepremičnin niti premičnin, razen osebnih stvari.
Zaradi težkih življenjskih razmer, v katerih se nahaja, bi se dolžnik v primeru utemeljnosti terjatve rad dogovoril za obročno odplačevanje dolga.
Upnik je odgovoril na ugovor in predlaga njegovo zavrnitev.
Prvostopno sodišče je po določbi tretjega odstavka 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v zvezi z drugim odstavkom 54. člena ZIZ ugovor odstopilo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so našteti v določbi 55. člena ZIZ. V postopku izvršbe so možnosti ugovarjanja s strani dolžnika z zakonom (ZIZ) omejene, zato pritožbeno sodišče presoja ugovore le v okviru teh razlogov. V obravnavanem primeru temelji dolžnikova obveznost za plačilo dolgovanega zneska na izvršilnem naslovu - pravnomočni sodbi (glej A1), po kateri je bil zoper dolžnika na predlog upnika uveden postopek izterjave denarne kazni v znesku 173.290,00 SIT in stroškov kazenskega postopka (povprečnine) v znesku 30.000,00. Tako dolžnik neutemeljeno izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ko se v ugovoru zgolj pavšalno sklicuje, da po svojem vedenju upniku ne dolguje ničesar. V fazi dovolitve izvršbe tudi ni pomembno navajanje dolžnika, kako živi (težke življenjske razmere) in katere (ne)premičnine (ne) poseduje, saj je presoja teh dejstev izvenpredmetna v smislu ugovornih razlogov prej omenjene določbe ZIZ.
V zvezi s predlaganim obročnim odplačevanjem dolga pa je treba poojasniti, da izvršilno sodišče ne more in ne sme posegati v potencialna dolžnikova dogovarjanja z upnikom o načinu vračila dolga in kar tudi sicer ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo.
Ker je torej neutemeljeni ugovor obravnavati kot pritožbo in ker niso podani niti po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi, je bilo treba pritožbo, upoštevaje določbo prvega odstavka 498. člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99), na podlagi 2. točke 380. člena dosedanjega ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.