Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in v postopku za preizkus pobude A. A. A. A. iz Ž. na seji 24. maja 2007
1.Ustavna pritožba zoper ravnanje pristojnih organov v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani se zavrže.
2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) se zavrže.
1.Pritožnik v ustavni pritožbi graja ravnanje organov, pristojnih za odločanje v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01 in nasl. – ZBPP). Očita jim, da o njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 18. 9. 2006 vse do danes še niso odločili. Zatrjuje kršitev 2. in 22. člena, prvega odstavka 23. člena ter 25. člena Ustave ter 6. in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Ustavnemu sodišču predlaga, naj o njegovi ustavni pritožbi odloči pred izčrpanjem pravnih sredstev. Obstoj nepopravljivih škodljivih posledic po drugem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) utemeljuje z navedbami, da je zato, ker ga v pravdnem postopku ni zastopal odvetnik, pravdo na prvi stopnji že izgubil, medtem ko bo postopek pred Višjim sodiščem trajal več let. Ustavnemu sodišču še predlaga, naj mu prisodi denarno odškodnino v znesku 5.000 EUR.
2.Pritožnik je hkrati z ustavno pritožbo vložil še pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 51. člena ZUstS. Meni, da je izpodbijana določba v neskladju z 2., z 22., s 23. ter s 25. členom Ustave kot tudi s 6. in s 13. členom EKČP. V utemeljitev zatrjevanega neskladja navaja zlasti svoje nestrinjanje s tem, da ZUstS kot enega izmed kumulativno zahtevanih pogojev za predčasno obravnavo ustavne pritožbe določa nastanek nepopravljivih posledic za pritožnika. Takšna ureditev naj bi kljub temu, da je zatrjevana kršitev človekovih pravic očitna, preprečevala in onemogočala, da bi Ustavno sodišče izjemoma odločalo o ustavni pritožbi pred izčrpanjem pravnih sredstev. Zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov naj bi bila izpodbijana ureditev v nasprotju s pravico do učinkovitega sodnega varstva in v nasprotju z odločitvami, kot izhajajo iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), zlasti s stališči v sodbi Lukenda proti Sloveniji z dne 6. 10. 2005.
3.Po prvem odstavku 50. člena ZUstS se lahko ustavna pritožba vloži le zoper posamični akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim je bilo odločeno o kakšni pritožnikovi pravici ali obveznosti. Ustavno sodišče torej ni pristojno neposredno presojati morebitnih kršitev človekovih pravic, ki nastanejo z ravnanjem ali opustitvijo dolžnega ravnanja državnih organov. Po povedanem ustavna pritožba ni dopustna, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo. Ustavnemu sodišču se zato tudi ni bilo treba opredeliti do drugih predlogov pritožnika (1. točka izreka).
4.Po 24. členu ZUstS mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Pravni interes za vložitev pobude je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.
5.Pobudnik z nedovoljeno ustavno pritožbo ne more utemeljiti pravnega interesa za pobudo. Pobudnik tudi ne pojasni, na kakšen način bi sicer lahko morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 51. člena ZUstS zavrglo (2. točka izreka).
6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena in 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.
Predsednik
dr. Janez Čebulj