Jedro

Ker torej pri tožniku na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije sploh ni mogoče ugotoviti stanja, kot ga opredeljuje Seznam telesnih okvar, telesne okvare niso izkazane, zato mu ni mogoče priznati pravice do invalidnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 1. 7. 2016 in št. ... z dne 28. 1. 2016 ter priznanje pravice do invalidnine za 70 % telesno okvaro od 25. 11. 2015 dalje. Presodilo je, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom za spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku, oziroma podredno razveljavitev in ponovno sojenje.

Pojasnjuje, da zoper dokončno odločbo, izdano v letu 2010, zaradi prava neukosti in pomanjkanja materialnih sredstev ni mogel uveljavljati sodnega varstva. Sicer pa toženec na svoje predhodne pravnomočne odločitve ni vezan in ima zavarovanec možnost vlaganja novih zahtev za priznanje invalidnine.

Sodišče prve stopnje zgolj pavšalno obrazlaga, da naj ne bi bila podana telesna okvara zaradi posledic poškodbe pri delu, medtem ko iz mnenja invalidske komisije izhaja, da na podlagi zdravniške dokumentacije ni mogoče ugotoviti telesne okvare, saj je potreben izvid vidne ostrine s korekcijo in pregled vidnega polja ter RTG hrbtenice.

Za ugotovitev, da je telesna okvara nastala v letu 1982 in je posledica poškodbe pri delu, bi moralo sodišče postaviti izvedenca medicinske stroke. Prepričan je namreč, da izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do invalidnine, saj ima okvarjene oči z izgubo vida od 70 do 90 % in hudo poškodovano hrbtenico, vse v posledici poškodbe pri delu v letu 1982. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih zavrnilnih posamičnih upravnih aktov in priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro je zakonito zavrnjen, čeprav iz drugih razlogov, kot jih obrazlaga sodišče prve stopnje. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do kršitev, ki jih uveljavlja pritožba. Kot bo obrazloženo v nadaljevanju te sodbe, pritožbeno vztrajanje pri pridobitvi sodno izvedenskega mnenja ni utemeljeno.

5. Predmet presoje tega socialnega spora je pravilnost in zakonitost odločb toženca o zavrnitvi pravice do invalidnine za telesno okvaro. Invalidski komisiji I. in II. stopnje sta v predsodnem upravnem postopku skladno ocenili, da pri tožniku ni podano nobeno izmed dejanskih zdravstvenih stanj, ki bi predstavljalo telesno okvaro.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 3. odstavku 403. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)2. Kot sicer pravilno razloguje sodišče prve stopnje, se invalidnina zagotavlja le še za telesne okvare, ki so posledica poškodb pri delu ali poklicne bolezni. Z ZPIZ-2, ki je začel veljati in se uporabljati 1. 1. 2013, telesne okvare namreč niso več zavarovalni rizik obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Glede na citirano prehodno in končno določbo ZPIZ-2 je do sprejema predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, invalidnino mogoče priznati le za telesne okvare, ki so posledica navedenih pravno relevantnih vzrokov. Vendar pa navedeno za odločitev v tej zadevi sploh ni pravno relevantno. Odločilnega pomena je že dejstvo, da pri tožniku na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije ni mogoče ugotoviti takšne okvare posameznih organov ali delov telesa in pod pogoji ter na način, kot je določeno v Samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar (Seznam TO)3, ki je v predmetni zadevi še vedno uporabljiv.

7. Telesno okvaro v zvezi z okvaro vida je po poglavju II točka B Seznama TO mogoče ugotoviti le, če so izkazana stanja, določena v točkah od 7 do 12. Torej ob izgubi obeh očes, izgubi enega očesa ali popolni izgubi vida na enem z manjšo ostrino vida na drugem, izolirani hemianopsiji trajnega značaja, koncentričnem zoženju vidnega polja na obeh očesih organskega značaja itd. Takšnega stanja po mnenju invalidske komisije pri tožniku ni mogoče ugotoviti. Bistven podatek za določitev telesne okvare pri delni ali popolni izgubi vida je namreč ostrina vida. Prav tega podatka pa v razpoložljivi medicinski dokumentaciji sploh ni. Enako velja za zatrjevano telesno okvaro hrbtenice po poglavju VIII - motnje, zmanjšanje ali izguba funkcije hrbtenice Seznama TO. Pri tovrstni telesni okvari gre torej za motnje, zmanjšanje ali izgubo funkcije hrbtenice, za oceno katerih je potrebno funkcionalno slikanje RTG hrbtenice.

8. Kot pritožnik že sam poudarja, iz mnenja invalidske komisije izhaja, da na podlagi zdravniške dokumentacije ni mogoče ugotoviti telesne okvare, saj je potreben izvid vidne ostrine s korekcijo in pregled vidnega polja ter funkcionalni RTG hrbtenice. Iz razpoložljive medicinske dokumentacije za oceno telesne okvare vida in hrbtenice bistveni podatki torej niso razvidni. Tožnik je že v predsodnem upravnem postopku predložil le zdravniško potrdilo oftalmologa z dne 14. 11. 2015 o izgubi vida od 70 do 90 % in izvid ortopeda z dne 2. 11. 2015, temelječega na RTG slikah vratne hrbtenice, medtem ko v sodnem postopku dodatne medicinske dokumentacije ni predložil. To pa ne pomeni le, da telesna okvara sploh ni izkazana, temveč tudi, da že zaradi neobstoja ustrezne medicinske dokumentacije pritožbeno vztrajanje pri izvedbi dokaza s sodno medicinskim izvedenstvom, ni utemeljeno. Tudi sicer pritožbeni predlog v tej smeri ne more biti upošteven, saj pred sodiščem prve stopnje ni bilo postopano po 286. b členu ZPP. Morebitno kršitev postopka zaradi neizvedbe dokaza, ki je bil tudi sicer predlagan zgolj po potrebi in tudi povsem nesubstancirano, bi moral tožnik uveljavljati takoj, ko je bilo to mogoče, torej na glavni obravnavi 4. 4. 2017, ko je sodišče prve stopnje vpogledalo listine v sodnem in upravnem spisu in sklenilo, da je zadeva zrela za razsojo. Nasprotno, tožnik, ki ga je na naroku zastopal pooblaščeni odvetnik, drugih navedb niti predlogov ni navajal.4

9. Ker torej pri tožniku na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije sploh ni mogoče ugotoviti stanja, kot ga opredeljuje Seznam TO, telesne okvare niso izkazane, zato mu ni mogoče priznati pravice do invalidnine. Posledično je pritožbeno zatrjevanje, da naj bi bil vzrok telesne okvare poškodba pri delu, irelevantno.

10. Zaradi vsega predhodno obrazloženega je potrebno pritožbo s to dodatno utemeljitvijo na temelju 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. SFRJ, št. 38/83. 4 Zapisnik z naroka v sodnem spisu na listovni številki 9.