Jedro

Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali je predlog za izvršbo v skladu z izvršilnim naslovom.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Izvršilno sodišče je na predlog upnika dovolilo izvršbo zoper dolžnico zaradi izterjave glavnice v znesku 31,00 SIT s prisojenimi zamudnimi obrestmi, zaradi plačila pravdnih stroškov v višini 2.845,00 SIT ter plačila pritožbenih stroškov v znesku 1.540,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in sicer z rubežem in prenosom prejemkov, ki jih prejema dolžnica od pokojninskega zavoda. Zarubiti je možno največ 1/3 njenih prejemkov. Zoper sklep o izvršbi je dolžnica ugovarjala, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje ta ugovor zavrnilo. Sodišče meni, da dolžnica v ugovoru uveljavlja razlog po 8 točki 50. člena Zakona o izvršilnem postopku, vendar z ničemer ni izkazala, da bi terjatev že prenehala. Glede ugovora zaradi obresti na pravdne stroške pa sodišče prve stopnje opozarja na določilo 20a člena Zakona o izvršilnem postopku.

Zoper ta sklep vlaga dolžnica pritožbo iz vseh razlogov 353. člena ZPP in predlaga, naj se sklep tako spremeni, da se ugovoru dolžnice ugodi in da se predlagana izvršba razveljavi. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in ponovno obravnavanje pred prvim sodiščem. V pritožbi navaja, da bi izvršilno sodišče glede na njen ugovor moralo opraviti narok, poleg tega pa opraviti poizvedbe pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kajti dolžnici odtegujejo od njenih pokojninskih prejemkov že od junija 1991 določene zneske, ki celo presegajo polovico njenih prejemkov. Dolžnica je prepričana, da ji je pokojninski zavod dosedaj odtegnil več, kot pa je znašal njen dolg. Že v ugovoru je dolžnica navajala, da je v teku pred tem sodiščem tudi izvršba pod drugo opravilno številko in ki se tiče istega dolga, za katerega je sodišče prve stopnje v tem postopku dovolilo izvršbo. O tem njenem ugovoru izpodbijani sklep nič ne govori.

Pritožba je utemeljena.

Dolžnica res zatrjuje in z nekaj odrezki o pokojninskih prejemkih tudi dokazuje, da ji Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odteguje od njenih prejemkov določene zneske na račun sodnih prepovedi. Ker pa je evidentno, da pokojninski zavod odteguje te zneske še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi v obravnavani zadevi, je nujno, da sodišče na naroku med strankama razčisti, koliko dolga je dosedaj plačanega in na podlagi katerih izvršilnih naslovov.

Evidentno namreč je, da je med strankama v teku več izvršilnih zadev in bi sodišče moralo upoštevati ter vpogledati vse odprte izvršilne zadeve med istima strankama in nato po ustreznih poizvedbah pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ugotoviti, koliko dolžnega zneska iz posameznega izvršilnega naslova je bilo že plačanega. Končno bo treba tudi ugotoviti, komu je bil zarubljeni in odtegnjeni del prejemkov dolžnice nakazan.

Pritrditi je dolžnici, da se sodišče prve stopnje sploh ne ukvarja z njenim ugovorom, da je upnik na podlagi istega izvršilnega naslova vložil izvršilni predlog, ki se vodi pod drugo opravilno številko in naj bi torej potrditvah dolžnice šlo za dva izvršilna sklepa, ki se nanašata na isto terjatev. Sodišče prve stopnje mora nujno pribaviti omenjeni izvršilni spis in ugotoviti, če res ne gre za predlagano izvršbo, o kateri je sodišče odločalo v drugem izvršilnem spisu. O tem ugovoru dolžnice se bo moralo sodišče prve stopnje vsekakor izjasniti.

Sodišče druge stopnje pa še ugotavlja, da tako izvršilni predlog kot tudi izvršilni sklep, izdan na podlagi tega predloga, ni v skladu z izvršilnim naslovom. Sam upnik v svojem predlogu navaja kot izvršilni naslov sodbo Temeljnega sodišča v N., enota v K. v zvezi s sodbo Višjega sodišča. Na podlagi teh sodb zahteva upnik plačilo glavnice 31,00 SIT, zamudne obresti od tega zneska in plačilo stroškov. Iz omenjenih sodb pa ne sledi, da bi bila dolžnica zavezana k plačilu glavnice, kajti tako sodba prvega sodišča kot tudi sodba pritožbenega sodišča odloča le o obrestih od te glavnice, torej predstavlja plačilo glavnice nek drug izvršilni naslov, ne pa tega, na katerega se upnik sklicuje. Ker je predlog upnika in s tem v zvezi izdani sklep o izvršbi delno v nasprotju z izvršilnim naslovom, je bilo treba tudi iz tega razloga sklep razveljaviti in bo prvo sodišče po opravljenem naroku moralo razčistitu tudi to sporno vprašanje.

Zaradi razveljavitve sklepa in zaradi ponovnega obravnavanja pred prvim sodiščem je pritožbeno sodišče odločilo, da bo o pritožbenih stroških prvo sodišče odločilo s svojim končnim sklepom.