Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-916/20, U-I-379/20

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

8. 5. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Gregorja Breznika, Lenart, na seji 8. maja 2023

sklenil o:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 56/2020 z dne 19. 6. 2020 in sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 745/2019 z dne 18. 12. 2019 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. I P 618/2017 z dne 14. 2. 2019 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnost 367. in 458. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07, 45/08 in 10/17) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pritožnik (tožnik) je zahteval povrnitev škode iz prometne nesreče, ki se je zgodila leta 2017 v Mariboru in jo je zakrivil toženec. Sodišče prve stopnje je v sporu majhne vrednosti tožbeni zahtevek za plačilo 1.223,33 EUR zavrnilo, kar je sodišče druge stopnje z zavrnitvijo njegove pritožbe potrdilo. Vrhovno sodišče je pritožnikov predlog za dopustitev revizije zavrglo kot nedovoljen.

Pritožnik zoper navedene sodne odločbe vlaga ustavno pritožbo. Vlaga tudi pobudo za presojo ustavne skladnosti 458. in 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V ustavni pritožbi zatrjuje nepoštenost postopka in kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ker sodišče ni postavilo novega izvedenca, čeprav je bil izračun škode pomanjkljiv. Trdi, da je prišlo do posega v učinkovito sodno varstvo. Odločitev naj bi odstopala od sodne prakse, s prometnimi nesrečami povezani sodni primeri pa naj bi bili pogosti. Pobudnik v pobudi zatrjuje kršitev pravic iz 25. člena Ustave in 47. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 202, 7. 6. 2016). Načeta naj bi bila tudi učinkovito pravno sredstvo in nepristranskost sojenja, ker sporno vprašanje v praksi ni razčiščeno.

Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po prvi alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da ne gre za tak primer, če gre med drugim za posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek (ali v primerljivi vrednosti spornega predmeta). Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker ni dovoljena (1. točka izreka).

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Izpodbijani določbi zakona ne učinkujeta neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Pobudnik je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na njegov pravni položaj ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Rok Svetlič, dr. Špelca Mežnar, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia