Jedro

Pritožbeno sodišče poudarja, da tožena stranka z izjemo ugovora zoper sklep o izvršbi opr. št. VL73922/2018 z dne 6. 9. 2018 v postopku ni podala drugih navedb. V ugovoru je navedla le, da vtoževanega računa tožene stranke v svojih poslovnih listinah nima zavedenega in da ni seznanjena s pravno podlago za menjavo vodomerov in za njeno obveznost plačila menjave spornih vodomerov. Na pripravljalno vlogo tožeče stranke, v kateri je pojasnila pravno in dejansko podlago svojega zahtevka, tožena stranka ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da se po določbi drugega odstavka 214. člena ZPP za priznane štejejo navedbe tožeče stranke, da je bila tožena stranka z obvestilom z dne 26. 3. 2012 seznanjena s tem, da bo tožeča stranka zamenjala vodomer v prostorih tožene stranke, o njeni obveznosti plačati ta strošek in da je tožena stranka strošek te menjave tudi plačala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna v roku 8 dni tožeči stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 186,66 EUR, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati 84,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2017 dalje (I. točka izreka). Odločilo je še, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki povrniti 250,45 EUR stroškov postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrženje pritožbe, podredno pa zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Pritožbeno sodišče se primarno opredeljuje do predloga tožeče stranke za zavrženje pritožbe. Ne drži, da je treba pritožbo zavreči, ker jo je v imenu tožene stranke vložil njen prokurist, s čimer naj bi prekoračil svoja pooblastila. Vrhovno sodišče RS je v odločbi opr. št. II Ips 37/2018 z dne 30. 5. 2019 zavzelo stališče, da prokura kot splošno pooblastilo za opravljanje vseh (materialnopravnih in procesnopravnih) dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin) vsebuje tudi upravičenje za opravljanje procesnih dejanj v pravdnem postopku. Podlage za zavrženje pritožbe le zato, ker je vložena po prokuristu, ni.

7. Pritožbeno sodišče soglaša, da je pravna podlaga za menjavo spornih vodomerov dne 17. 11. 2017 obstajala. Sodišče prve stopnje je na podlagi nespornega dejstva, da je tožena stranka plačevala vse storitve tožeče stranke, pravilno ugotovilo, da je med pravdnima strankama prišlo do konkludentne sklenitve pogodbe z enako vsebino, kot jo je vsebovala Pogodba o zaračunavanju storitev dobave vode, odvajanja in čiščenja odpadnih voda v območju ..., sklenjena med tožečo stranko in pravno prednico tožene stranke družbo J. d. o. o. Glede same obveznosti menjave vodomera pa je sodišče pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka na podlagi določb Zakona o meroslovju (ZMer-1, Ur. l. RS, št. 22/00 s spremembami) in na njegovi podlagi sprejetega Pravilnika o merilnih instrumentih (Pravilnik; Ur. l. RS, št. 42/06 s spremembami) dolžna izvesti menjavo vodomera vsakih 5 let. 8. Pritožbeno sodišče poudarja, da tožena stranka z izjemo ugovora zoper sklep o izvršbi opr. št. VL73922/2018 z dne 6. 9. 2018 v postopku ni podala drugih navedb. V ugovoru je navedla le, da vtoževanega računa tožene stranke v svojih poslovnih listinah nima zavedenega in da ni seznanjena s pravno podlago za menjavo vodomerov in za njeno obveznost plačila menjave spornih vodomerov. Na pripravljalno vlogo tožeče stranke, v kateri je pojasnila pravno in dejansko podlago svojega zahtevka, tožena stranka ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da se po določbi drugega odstavka 214. člena ZPP za priznano štejejo navedbe tožeče stranke, da je bila tožena stranka z obvestilom z dne 26. 3. 2012 seznanjena s tem, da bo tožeča stranka zamenjala vodomer v prostorih tožene stranke, o njeni obveznosti plačati ta strošek in da je tožena stranka strošek te menjave tudi plačala.

9. Glede na navedeno v zgornjih točkah je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka imela pravno podlago za izvedbo menjave vodomera, saj jo k temu zavezujejo veljavni predpisi1 in da je imela na podlagi konkludentno sklenjene pogodbe, ki jo potrjuje plačilo enake storitve že v letu 2012 tudi pravno podlago za zaračunanje menjave vodomera, ki jo je izvedla 17. 11. 2017. 10. Pritožbene navedbe o samovoljni odločitvi tožeče stranke za menjavo vodomerov, o potencialni neustreznosti vodomerov in o domnevnih grožnjah s prekinitvijo dobave vode, odvajanja in čiščenja odpadnih voda pomenijo uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbene navedbe o siceršnjih slabih odnosih med pravdnima strankama oziroma med drugimi etažnimi lastniki in tožečo stranko za odločitev v konkretnem sporu niti niso pomembne.

11. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).

12. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ter prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka ni priglasila stroškov pritožbenega postopka, zaradi svojega neuspeha s pritožbo pa je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Skladno z določbami Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/15 s spremembami) je pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo 250 točk za odgovor na pritožbo po tar. št. 21/3 OT in materialne stroške v višini 5 točk, skupno 255 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) in 22 % DDV mora tožena stranka tožeči stranki povrniti 186,66 EUR pritožbenega postopka.

1 Tudi trenutno veljavni Pravilnik o merilnih instrumentih (Ur. l. RS, št. 19/16) vsebuje enako zavezo obveznost menjave vodomerov na obdobje 5 let.