Jedro

Oškodovanec je utrpel zvin vratne hrbtenice, pretres možganov, rupturo sprednjega križnega ligamenta levega kolena, udarnino prsnega koša in udarnino trebuha. Pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znaša 6.000,00 EUR, za zmanjšanje življenjskih aktivnosti pa 5.000,00 EUR.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se v 1. točki izreka znesek 4.563,87 EUR nadomesti z zneskom 1.563,87 EUR, ter v 3. točki izreka tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške v znesku 692,98 EUR v 15 dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 250,67 EUR pritožbenih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je naložilo toženi stranki plačilo 4.563,87 EUR odškodnine skupaj z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 22.5.2008 dalje do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek sodišče zavrnilo. Toženi stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 632,71 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo okrajnega sodišča spremeni tako, da dosojeno odškodnino zniža za 4.400,00 EUR ter ponovno odloči o stroških postopka glede na uspeh. Glede odškodnine za telesne bolečine in neprijetnosti v času zdravljenja je sodišče prisodilo 7.000,00 EUR, tožena pa meni, da znaša primerna odškodnina 6.000,00 EUR. Ne strinja se s presojo sodišča, da so bili tožnikovi glavoboli, ki jih je imel po 7.8.2007, izključna posledica poškodbe 26.5.2007. Sodišče se je nekritično oprlo na mnenje izvedenca dr. M. T. in njegovega mnenja ni primerjalo z navedbami v zdravstveni dokumentaciji o zdravljenju poškodbe 7.8.2007. Po tej poškodbi sta bili podani dve diagnozi, pretres možganov in raztegnitev vratnih mišic, torej enako kot ob poškodbi 26.5.2007. Zato telesne bolečine, ki jih je tožnik trpel po 7.8.2007, ne morejo biti izključna posledica poškodbe 26.5.2007. Izvedenec je svoje stališče utemeljil s tem, da glavoboli po nesreči 7.8.2007 niso bili prioritetno omenjeni. Zanj je bil bistven pregled pri nevrologu 21.6.2007, ki je ocenil, da gre za posttravmatski glavobol po poškodbi 26.5.2007. Navedel je tudi, da se glavobola ne da dokazati in je pacientu glede tega treba verjeti. Tako stališče pa nasprotuje logičnemu izkustvu, da imata dve podobni poškodbi praviloma tudi podobne posledice. Trditvi izvedenca v dopolnilnem izvedenskem mnenju, da v dokumentaciji po poškodbi 7.8.2007 glavoboli niso navedeni in da glavobol po poškodbi 7.8.2007 ni bil podkrepljen s pregledom pri specialistu, sta očitno zmotni. Glede duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih sposobnosti predlaga znižanje prisojene odškodnine v znesku 7.000,00 EUR na znesek 3.600,00 EUR. Navaja, da je edina trajna posledica poškodb nestabilnost tožnikovega levega kolena. Vseh drugih posledic, ki jih je zatrjevala tožeča stranka, izvedenec ni potrdil. Trditev, da ima tožnik bolečine že pri krajšem sprehodu, je v nasprotju z mnenjem izvedenca, da tožnika začne boleti koleno po dalj časa trajajoči hoji in to le pri hoji po neravnem terenu. Tožnik zaradi nestabilnosti levega kolena ni povsem nesposoben za športno dejavnost. Gre za relativno majhno zmanjšanje življenjskih sposobnosti, po mnenju izvedenca za 3 %.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožnik napada odločitev sodišča prve stopnje glede višine odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Trdi, da je prisojena odškodnina previsoka, ni skladna s sodno prakso in predlaga njeno znižanje.

6. Temeljni načeli za odmero pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki izhajata iz 179. čl. Obligacijskega zakona (1) sta načeli individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine. Za primerjavo s podobnimi odškodninskimi primeri iz sodne prakse, pritožbeno sodišče povzema osrednja dejstva obravnavanega primera: - tožnik je v času nezgode utrpel zvin vratne hrbtenice, pretres možganov, rupturo sprednjega križnega ligamenta levega kolena, udarnino prsnega koša, udarnino trebuha, - po mnenju izvedenca je trpel bolečine srednje stopnje 5 do 6 tednov predvsem v obliki glavobola, nato bolečine lažje stopnje, ki so bile občasne in so se pojavljale v zatilju, trajale pa so 3/4 leta, - kot nevšečnosti med zdravljenjem je izvedenec navedel tridnevno hospitalizacijo, dva meseca in pol rednih kontrol v ambulanti in kasneje pri travmatologu, številne preiskave (rentgen 12 X, MR, UZ, CT), 14 dni je izvajal fizikalno terapijo, deset dni je hodil z berglami, - tožnikove življenjske aktivnosti so zaradi škodnega dogodka zmanjšane za 3 %.

7. V zvezi z odškodnino za nevšečnosti med zdravljenjem ter pretrpljene bolečine pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pripisalo večjo težo izvedenskemu mnenju, v katerem je izvedenec zanikal, da bi bile bolečine (glavoboli), ki jih je toženec trpel, lahko tudi posledica nezgode, ki jo je toženec utrpel 7.8.2007. Toženec je namreč poleg nezgode z dne 26.5.2007, ki se obravnava v tej zadevi, doživel novo prometno nezgodo 7.8.2007, v kateri je utrpel zlom leve ključnice, pretres možganov, udarnine glave in raztegnitev vratnih mišic. Pritožba utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je iz medicinske dokumentacije, ki se nahaja v spisu razvidno, da je toženec tožil na bolečine v glavi tudi po prometni nezgodi, ki jo je utrpel 7.8.2007. Sodišče prve stopnje se v razlogih izpodbijane sodbe v dokazni oceni sklicuje na medicinsko dokumentacijo toženca, ki da jo je vpogledalo, vendar se do tega ne opredeli. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnik v škodnem primeru ni trpel hudih telesnih bolečin. Po oceni pritožbenega sodišča predstavlja prisojena odškodnina ob primerjavi prisojenih odškodnin za podobne primere, previsoko odškodnino. Pritožbeno sodišče si je pri tem pomagalo z zbirko „Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo (2)“ zaradi česar je bilo potrebno pritožbi v tem delu ugoditi in prisojeno odškodnino znižati za 1.000,00 EUR.

8. Zmanjšanje življenjskih aktivnosti je sodišče prve stopnje ugotavljalo ob upoštevanju zaslišanja tožnika ter strokovno podanega izvedeniškega mnenja. Izvedenec je ocenil, da je pri tožniku podana 3 % stopnja zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tožnik od poškodbe dalje ne more več igrati rekreativno nogometa, ki ga je pred poškodbo igral v četrti slovenski ligi, prav tako ne more več rekreativno igrati košarke. Pri dalj časa trajajoči hoji po nagnjenem terenu ga prične boleti levo koleno. Zaradi občutka nestabilnosti mora nositi štiritočkovno opornico pri hoji po strmini navzdol. Tožnik je trdil, da ga začne boleti koleno že pri krajšem sprehodu s Šmarne gore, občasno pa ima težave s kolenom, ki se mu zamakne in ga zaboli tudi pri igri z otroki. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za relativno majhno zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Tožnik ni povsem nesposoben za športno dejavnost. Določenih športnih aktivnosti pa ne more več izvajati tako, kot jih je izvajal pred poškodbo. Glede na primere iz sodne prakse, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prisojena odškodnina v znesku 7.000,00 EUR previsoka. Da se bo navedeni primer bolj vklapljal v celovito sodno prakso, je pritožbeno sodišče odškodnino iz tega naslova znižalo za 2.000,00 EUR.

9. Po odločitvi pritožbenega sodišča znaša torej pravična denarna odškodnina v obravnavani zadevi za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem 6.000,00 EUR, za zmanjšanje življenjskih aktivnosti pa 5.000,00 EUR. Pritožbeno sodišče je prisojeno odškodnino znižalo za 3.000,00 EUR (358. čl. Zakona o pravdnem postopku (3)). Skupni znesek pravične denarne odškodnine, ki ga je dolžna tožena stranka še izplačati tožeči stranki tako znaša 1.563,87 EUR (prej 4.563,87 EUR).

Ker je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in znižalo prisojeno odškodnino, se je spremenil tudi uspeh strank v pravdi. Tožeča stranka je uspela s približno 20 %, tožena pa z 80 %. Priznani stroški tožeče stranke znašajo 2.337,69 EUR, 20 % delež pa 467,53 EUR. Priznani stroški tožene stranke znašajo 1.450,64 EUR, 80 % delež pa 1.160,51 EUR. Tožeča stranka je tako dolžna povrniti toženi stranki 692,98 EUR stroškov postopka, v skladu s tem je pritožbeno sodišče izrek o stroških tudi spremenilo (154, 155 in 165. čl. ZPP).

10. Tožena stranka je delno uspela s pritožbo (68,18 %). Tožeča stranka je zato v takem deležu dolžna povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške, ki se nanašajo na stroške sestavo pritožbe, 20 % DDV in stroške sodnih taks za pritožbo (154, 155. in 165. čl. ZPP).

(1) Ur. list RS 97/2007, v nadaljevanju OZ.

(2) Alenka Berger Škrk, Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, GV Založba, Ljubljana 2011. (3) Ur. l. RS št. 45/2008, v nadaljevanju ZPP.