Jedro

Agencija je rok za dopolnitev vloge iz 27. člena ZPOP-1 štela za prekluzivnega, saj je tožnikovo vlogo zavrgla, ker je tožnik dopolnitev vloge poslal prepozno. Po mnenju sodišča pa rok iz prvega odstavka 27. člena ZPOP-1 ni prekluziven, saj njegovo dolžino določi komisija, ki je pri tem vezana zgolj na omejitev, da postavljeni rok ne sme preseči 15 dni. Ker torej ne gre za zakonski procesni rok, saj ni predpisan z zakonom, ampak ga postavi uradna oseba, je rok (znotraj maksimalno določenega roka 15 dni) mogoče na prošnjo stranke tudi podaljšati.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije št. 303-3-176/2018/4 z dne 9. 7. 2019 se odpravi in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. V 1. točki izreka izpodbijanega sklepa je Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (v nadaljevanju: Agencija) zavrgla vlogo tožnika, ki je prispela na Javni razpis za sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini v letih 2019 - 2022 (v nadaljevanju: Javni razpis), v 2. točki izreka pa je ugotovila, da v postopku posebni stroški niso nastali.

2. V obrazložitvi sklepa Agencija pojasnjuje, da je komisija pri obravnavi vloge tožnika, ki je prispela na Javni razpis, ugotovila, da je vloga formalno nepopolna. Pomanjkljivosti so bile ugotovljene v Prilogi k obrazcu 1 (Izpis iz baz mednarodnih registrov sejmov), saj iz izpisa ni bil razviden podatek o tujih razstavljavcih, ter pri Obrazcu 2 (Izjava prijavitelja o strinjanju z razpisnimi pogoji), saj je bila operacija navedena napačno. V skladu s petim odstavkom 12. točke Javnega razpisa je zato komisija tožnika dne 29. 5. 2019 pozvala k dopolnitvi vloge ter določila rok 5 dni za dopolnitev vloge.

3. V pozivu je bil tožnik pozvan, naj predloži podatek o številu tujih razstavljavcev na sejmu, ki ga navaja v vlogi. Podatek se je moral nanašati na zadnji zaključen sejem v preteklosti (za leto 2018 ali prej), prijavitelj pa ga je moral pridobiti od organizatorja sejma. Tožnik je bil tudi pozvan, naj predloži Obrazec 2, ki bo imel kot operacijo naveden naziv sejma, ki ga je prijavitelj navedel v Obrazcu 1 (Prijavni obrazec), z navedbo kraja in datuma podpisa ter z žigom in podpisom zakonitega zastopnika podjetja (original žiga in podpisa). V pozivu za dopolnitev vloge je bil prijavitelj opozorjen, da bo njegova vloga, če ne bo ustrezno ali pravočasno dopolnjena v skladu s pozivom, s sklepom zavržena.

4. Tožnik je poziv na dopolnitev vloge prevzel dne 31. 5. 2019, dopolnitev vloge pa je poslal dne 6. 6. 2019. Po ugotovitvi komisije je bila dopolnitev posredovana prepozno, saj je rok za dopolnitev potekel dne 5. 6. 2019, prijavitelj pa pred iztekom roka za dopolnitev vloge ni zaprosil za podaljšanje roka za dopolnitev.

5. V petem odstavku 12. točke Javnega razpisa je določeno, da bodo nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo ustrezno ali pravočasno dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev, s sklepom zavržene. Vlogo tožnika, ki ni bila pripravljena v skladu z navodili v Javnem razpisu in v razpisni dokumentaciji, tožnik pa vloge po pozivu tudi ni pravočasno dopolnil, je Agencija kot nepopolno zavrgla.

6. Zoper izpodbijani sklep je tožnik v upravnem sporu vložil tožbo, v kateri navaja, da je poziv za dopolnitev vloge prejel v petek dne 31. 5. 2019, in da je dopolnitev oddal na pošto v četrtek dne 6. 6. 2019. Ker podjetje posluje tedensko od ponedeljka do petka, meni, da je vlogo dopolnil v roku 5 delovnih dni, torej pravočasno.

7. V odgovoru na tožbo toženka pojasnjuje, da se je postopek Javnega razpisa vodil po določbah Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju: ZPOP-1) ob smiselni uporabi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Meni, da je izpodbijani sklep pravilen in skladen z zakonom, ter da njegova obrazložitev ustreza standardom po ZUP. Poziv za dopolnitev vloge je bil tožniku vročen dne 31. 5. 2019, dopolnitev vloge pa je organ prejel šele dne 7. 6. 2019, torej po izteku 5-dnevnega roka za dopolnitev, zaradi česar je bila z izpodbijanim sklepom vloga tožnika zaradi zagotovitve enakopravne obravnave vseh prijaviteljev pravilno zavržena. Toženka zato sodišču predlaga, da tožbo, ki niti ne vsebuje tožbenega zahtevka, kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

8. Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je sklep, s katerim je Agencija kot nepopolno zavrgla vlogo tožnika, s katero je ta kandidiral za sredstva na Javnem razpisu, ker ta vloge ni dopolnil v petdnevnem roku, določenem v pozivu za dopolnitev.

9. Med strankama v postopku ni sporno, da je tožnik poziv za dopolnitev vloge prejel v petek dne 31. 5. 2019, in da je vlogo skladno s pozivom na pošto oddal v četrtek dne 6. 6. 2019, vlogo pa je toženka prejela v petek dne 7. 6. 2019. 10. Glede na predpisan način štetja rokov, ki ga določa ZUP, določila katerega se smiselno uporabljajo tudi v postopkih javnih razpisov, kolikor ni s posebnim postopkom predpisano drugače,1 začne v primeru, ko je rok določen po dnevih, rok teči prvi naslednji dan po vročitvi, sporočitvi ali drugem dogodku, od katerega začne reči rok (drugi odstavek 100. člena ZUP), začetka in teka rokov pa ne ovirajo nedelje, prazniki Republike Slovenije ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 101. člena ZUP).

11. Glede navedbe tožnika v tožbi, da bi se pri teku roka morali upoštevati le delovni dnevi, saj tožnik posluje le od ponedeljka do petka, sodišče pojasnjuje, da to glede na citirano zakonsko ureditev teka rokov ni mogoče: procesni roki namreč začnejo teči in tečejo tudi na dela proste dni (v soboto, nedeljo ali na praznik ali drug dela prosti dan), le izteči se ne more na dan, ko upravni organ ne dela. V obravnavani zadevi je tako rok za dopolnitev vloge tožnika začel teči v soboto dne 1. 6. 2019, iztekel pa se je po poteku petih dni, to je v sredo dne 5. 5. 2019, kar pomeni, da je tožnik vlogo, ki jo je na pošto oddal šele v četrtek dne 6. 5. 2019, dopolnil po poteku postavljenega roka 5-ih dni, torej prepozno.

12. Kljub navedenemu pa sodišče ugotavlja, da bi Agencija morala vlogo tožnika obravnavati po vsebini in je ne bi smela kot prepozne zavreči. Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa, to pa potrjuje tudi toženka v odgovoru na tožbo, je dopolnjena vloga prispela k Agenciji dne 7. 6. 2019, torej več kot mesec dni pred izdajo izpodbijanega sklepa z dne 9. 7. 2019. 13. Pravno podlago za ravnanje z nepopolnimi vlogami predstavlja 67. člen ZUP, ki med drugim določa, da vloge, če je nepopolna ali nerazumljiva, samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, ampak mora organ zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti (prvi odstavek 67. člena ZUP). Tej določbi sledi tudi ZPOP-1, ki je uredil določena vprašanja v zvezi z vodenjem postopkov dodeljevanja sredstev, namenjenih oblikovanju podpornega okolja za podjetništvo (1. člen ZPOP-1). V prvem odstavku 27. člena je ZPOZ-1 določil, da mora komisija za dodelitev sredstev v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozvati tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo, pri čemer rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 15 dni, v drugem odstavku pa je določil, da se nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v postavljenem roku ne dopolnijo, zavržejo.

14. V obravnavanem primeru je Agencija rok za dopolnitev vloge iz 27. člena ZPOP-1 štela kot prekluzivni rok, saj je tožnikovo vlogo zavrgla, ker je tožnik dopolnitev vloge poslal prepozno. Po mnenju sodišča pa rok iz prvega odstavka 27. člena ZPOP-1 ni prekluziven, saj njegovo dolžino določi komisija, ki je pri tem vezana zgolj na omejitev, da postavljeni rok ne sme preseči 15 dni. Ker torej ne gre za zakonski procesni rok, saj ni predpisan z zakonom, ampak ga postavi uradna oseba, je rok (znotraj maksimalno določenega roka 15 dni) mogoče na prošnjo stranke tudi podaljšati.

15. Zaradi temeljnega načela varstva pravic strank (7. člen ZUP), ki ga je treba upoštevati tudi v postopkih dodeljevanja javnih sredstev, bi morala zato Agencija po vsebini obravnavati vlogo, ki jo je tožnik v skladu s pozivom za dopolnitev dopolnil, a je pri tem relativno kratek rok 5 dni, ki je bil postavljen za dopolnitev, zamudil zgolj za dan oziroma za največ dva dni (iz podatkov upravnega spisa ni razvidno, ali je dopolnitev vloge dne 6. 5. 2019 poslal po pošti priporočeno ali z navadno pošiljko), Agencija pa je dopolnitev prejela več kot mesec dni preden je izdala izpodbijani sklep, s katerim je odločila o tožnikovi vlogi. Takšno stališče je sodišče zavzelo tudi v zadevah opr. št. U 676/2007 z dne 9. 9. 2008, III U 208/2015 z dne 21. 9. 2015, I U 923/2016 z dne 13. 7. 2016 in I U 467/2019 z dne 11. 11. 2020, kjer je šlo za primerljive procesne situacije, ki se nanašajo na splošno ureditev dopolnjevanja nepopolnih in nerazumljivih vlog po prvem in drugem odstavku 67. člena ZUP.

16. Ob tem sodišče opozarja še na določbo tretjega stavka drugega odstavka 67. člena ZUP, po kateri je zoper sklep o zavrženju nepopolne ali nerazumljive vloge, ki jo stranka ni pravočasno dopolnila, možna pritožba. Ta splošna določba se namreč po presoji sodišča uporablja tudi za postopke po ZPOP-1, ki pritožbe zoper sklep o zavrženju nepopolne in nerazumljive vloge ne izključuje, kar pomeni, da je tudi zoper sklepe o zavrženju vlog v teh postopkih pritožba dopustna. Glede sklicevanja Agencije na določbo 34. člena ZPOP-1 v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, pa sodišče pojasnjuje, da omenjena določba ZPOP-1 pritožbe ne dovoljuje le zoper sklep o izboru prejemnikov sredstev iz 29. člena ZPOP-1 ter zoper obvestilo neizbranim kandidatom iz 30. člena ZPOP-1. 17. Zaradi opisanih kršitev pravil postopka je sodišče tožbi na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) ugodilo (glede na tožbene ugovore je namreč štelo, da tožnik v laični tožbi smiselno predlaga odpravo akta) in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo Agenciji v ponovni postopek, ki bo morala v ponovljenem postopku najprej presoditi, ali je tožnik pravilno dopolnil vlogo in nato o vlogi, kolikor ta vsebuje vse zahtevane sestavine, odločiti po vsebini.

18. Sodišče je odločilo na seji, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

1 Upravni postopek se po 4. členu ZUP smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom.