Jedro

Sodišče je ustavilo le izvršbo, torej se ustavitev nanaša le na na opravo izvršbe, s tem pa ni in ne bo onemogočeno odločanje o dolžnikovem ugovoru, temveč bo nasprotno sodišče prve stopnje o ugovoru moralo odločiti, saj vse do odločitve o pravnih sredstvih izvršilni postopek ni končan.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo dolžnika z dne 11. 12. 2019 zavrglo.

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik in predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. S sklepom z dne 6. 12. 2019 je sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega umika predloga za izvršbo ustavilo izvršbo. Zoper ta sklep je dolžnik dne 11. 12. 2019 vložil pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

6. Po določbi tretjega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožba nedovoljena med drugim, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Osnovna predpostavka vsake pritožbe je pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Ta je podan le tedaj, če gre za odločitev, ki je pritožniku v škodo, ali, povedano drugače, če je s pritožbo mogoče doseči za pritožnika ugodnejšo rešitev.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je v konkretnem primeru ustavilo le _izvršbo_, torej se ustavitev nanaša le na na opravo izvršbe, s tem pa ni in ne bo onemogočeno odločanje o dolžnikovem ugovoru, temveč bo nasprotno sodišče prve stopnje o ugovoru moralo odločiti, saj vse do odločitve o pravnih sredstvih izvršilni _postopek_ ni končan (primerjaj sklepa VSL II Ip 694/2017, III Ip 652/2017, sodba VSL I Cpg 647/2015). Odločitev o ustavitvi izvršbe je bila dolžniku tako v celoti v korist. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, bo o dolžnikovem ugovoru še odločilo, saj za to odločitev pa dolžnik ima pravni interes. V njem je namreč dolžnik zatrjeval, da upniku ničesar več ne dolguje in je do poplačila terjatve prišlo s prisilno izterjavo in ne prostovoljno.

8. Umik izvršilnega predloga pomeni konec izvršbe (ne nujno konec izvršilnega postopka), ki nastopi s trenutkom, ko upnik poda izjavo o umiku. Torej v primerih, ko o pravnih sredstvih stranke, torej tudi o ugovoru dolžnika, še ni bilo odločeno, umik izvršilnega predloga in posledično izdani sklep o ustavitvi izvršbe ne pomeni konca izvršilnega postopka v celoti, temveč le konec faze oprave izvršbe. Izvršilni postopek se v takšnem primeru konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih, ki so bila vložena do trenutka ustavitve izvršbe (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. Up-1273/07-11 z dne 22. 5. 2008, 10. točka obrazložitve), torej ko so končane vse faze tega postopka (faza dovolitve izvršbe in faza oprave izvršbe). S pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe bi bil torej izvršilni postopek končan, če dolžnik zoper sklep o izvršbi ne bi vložil ugovora.

9. Drži, da tretji odstavek 43. člena ZIZ govori o ustavitvi postopka in ne izrecno le oprave izvršbe, vendar pa sodna praksa upošteva razliko med posledicami ustavitve izvršbe in ustavitve izvršilnega postopka. Ne drži, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tega ni pojasnilo. Nasprotna odločba, na katero se sklicuje dolžnik, ne predstavlja usklajene sodne prakse in tudi ni formalni pravni vir. Sklep VSM I Ip 466/2016, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, sicer ne obravnava povsem enakega primera, kot je dani, vendar je v njem, kar citira sodišče prve stopnje, pojasnjeno, da ustavitev postopka pomeni tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno tudi konca postopka. S citiranjem odločbe VSL III Cp 675/2006 je sodišče prve stopnje podkrepilo svoje stališče, da umik izvršilnega predloga konstitutivno sproži procesni učinek, četudi se je višje sodišče v tisti odločbi dodatno opredelilo o tem, da umik predloga za izvršbo ni preklicljiv. Kljub morebitni razveljavitvi sklepa o ustavitvi izvršbe bi bila izvršba zaradi umika predloga za izvršbo še vedno konstitutivno ustavljena. In tudi ob nerazveljavitvi tistega sklepa se dolžnikov položaj ne spremeni, saj mora sodišče prve stopnje kot že povedano odločiti o dolžnikovem ugovoru.

10. Po pojasnjenem pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. S pritožbo dolžnik ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).