Jedro

Delovno sodišče ne more z začasno odredbo zadržati izvršitve odločbe o razporeditvi delavca na delo v drug kraj (iz poslovne enote na sedež družbe), hkrati pa zadržati v veljavi tisti del sklepa, ki se nanaša na razporeditev delavca na drugo delovno mesto, ki je zahtevnejše in višje ovrednoteno, če je to delovno mesto sistemizirano le na sedežu družbe, ne pa tudi v poslovni enoti, v kateri je delavec opravljal delo do sporne razporeditve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu tožnika in izdalo začasno odredbo, s katero je do pravnomočnega zaključka tega delovnega spora zadržalo izvršitev odločbe direktorja tožene stranke št. 16 z dne 1.7.1999 in odločbe komisije za varstvo pravic tožene stranke št. ... z dne 13.9.1999 v delu, ki se nanaša na razporeditev tožnika na delo na sedežu družbe v Novi Gorici.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. Ker je tožena stranka vložila pritožbo po svojem pooblaščencu brez pooblastila, je bila zadeva vrnjena prvostopenjskemu sodišču. Po pridobitvi pooblastila je pritožbeno sodišče prejelo zadevo v reševanje dne 16.11.1999. Tožena stranka v pritožbi navaja, da ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka pri izdaji sklepa o razporeditvi tožnika na drugo delovno mesto na sedež podjetja v Novo Gorico ravnala protipravno in samovoljno, ni točna. Razporeditev je bila izvedena v skladu z veljavno kolektivno pogodbo za elektrogospodarstvo ter internimi akti tožene stranke. Delovno mesto, na katerega je razporejen tožnik z odločbo št. 16, po veljavni sistemizaciji obstaja le na sedežu tožene stranke v Novi Gorici, medtem ko takšnega delovnega mesta nima sistemiziranega nobena izmed enot, ker se najpomembnejša dela zaradi problemov koordinacije opravljajo le na sedežu. Tožnik je kot mlad strokovnjak pritiskal na svoje nadrejene, da ga razporedijo na bolje plačano delovno mesto, kar je bilo glede na veljavno organizacijo možno storiti le tako, da se ga je razporedilo na odgovorno in višje vrednoteno delovno mesto na sedež v Novo Gorico. Potovanje iz Sežane v Novo Gorico ne traja več kot tri ure, zato je pogoj za razporeditev v drug kraj iz 32. člena kolektivne pogodbe izpolnjen. Tožniku pa bi moralo biti znano, da ob spremembi urnika lahko zaprosi za ohranitev sedanjega urnika začetka in konca dela, ali zaprosi za soglasje za to, da na delo prihaja z osebnim avtomobilom. Teh možnosti ni izrabil, ampak je vložil tožbo, s katero očitno želi izsiliti sistemizacijo enakega delovnega mesta, na katerega se razporeja na sedežu, v PE Sežana.

Izrek izpodbijanega sklepa je nerazumljiv, saj ni jasno, kaj pomeni zadržanje odločbe št. 16 in komisije za varstvo pravic le v delu, ki se nanaša na razporeditev tožnika na delo v Novo Gorico. Nemogoče je, da bi bila zadržana le razporeditev v drug kraj in da bi ostala vsebina odločbe, tj. pravice, ki delavcu iz te odločbe izhajajo, nespremenjena. Tožena stranka predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa oz. zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev sklepa o začasni odredbi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se sicer strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je že iz dosedaj zbranih dokazov oz. podatkov razvidno, da razporeditev tožnika v drug kraj ni bila skladna z 32. členom Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva (Ur. l. RS, št. 38/96). Po tej določbi je delavca mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve le, če so delavcu v kraju dela zagotovljeni enakovredni bivalni pogoji in možnost šolanja otrok (1. alinea 1. odstavka), če predhodni pogoj ni izpolnjen, pa le, če je zagotovljen javni prevoz na delo in z dela in če pot na delo in z dela z uporabo javnega prevoza v normalnih okoliščinah in ob upoštevanju celotnega časa, od odhoda na delo do začetka dela in od zaključka dela do vrnitve na dom, ne traja več kot tri ure, za matere delavke z otrokom do treh let starosti pa ne več kot 2 uri (2. alinea 1. odstavka tega člena).

Iz predloženih voznih redov namreč izhaja, da pot na delo in z dela na relaciji Sežana - Nova Gorica traja več kot tri ure, po spremembi delovnega časa pri toženi stranki (priloga A 17) od 1. novembra 1999 dalje pa glede na slabe prometne povezave še bistveno več, kot je to po citirani določbi dopustno. To pomeni, da gre res za očitno nezakonito ravnanje tožene stranke, ki ga je mogoče označiti kot samovoljno, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče. Pritožba tožene stranke v tej smeri torej ni utemeljena.

Za izdajo začasne odredbe, s katero se preprečuje samovoljno ravnanje oz. odvrne nenadomestljiva škoda, so torej izpolnjeni pogoji iz 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 19/94), kljub navedenemu pa je izpodbijani sklep nepravilen. Potrebno je namreč pritrditi pritožbi, da ni jasno, kaj pomeni zadržanje odločbe št. 16 in odločbe komisije za varstvo pravic le v delu, ki se nanaša na razporeditev tožnika na delo v Novo Gorico, medtem ko naj bi se odločbi v preostalem delu, tj. glede razporeditve na drugo delovno mesto, izvrševali. Z izpodbijanima odločbama se tožnik razporeja z delovnega mesta 105 projektant I v DE tehnična operativa v PE Sežana na drugo delovno mesto DM 104 samostojni projektant inženir I v službi razvoja na sedežu družbe. V kolikor drži pritožbena navedba, da v PE Sežana ni sistemiziranega delovnega mesta, na katerega je z odločbo št. 16 z dne 1.7.1999 razporejen tožnik (delovno mesto 104 - samostojni projektant inženir I), ampak je to delovno mesto sistemizirano le na sedežu tožene stranke, je predlagana in izdana začasna odredba nezakonita. Z začasno odredbo namreč ni mogoče le delno - v delu, ki se nanaša na razporeditev v drug kraj - zadržati izvršitve spornih odločb o prerazporeditvi, ker bi to pomenilo vzpostavitev nezakonitega stanja glede razporeditve delavca, v katerem bi tožnik začasno, tj. do rešitve tega individualnega delovnega spora, delal na novem delovnem mestu 104 samostojni projektant inženir I v PE Sežana, čeprav to delovno mesto v PE Sežana ni sistemizirano. To pa nedvomno ni dopustno.

Zato je bilo potrebno izdano začasno odredbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje preveriti navedene okoliščine in nato ponovno odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe, pri čemer bo moralo upoštevati veljavno sistemizacijo delovnih mest pri toženi stranki v PE Sežana. V kolikor delovno mesto 104 - samostojni projektant inženir I v PE Sežana ni sistemizirano, je možno z začasno odredbo začasno zadržati izvršitev obeh spornih odločb v celoti, ne pa le glede razporeditve v drug kraj.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.