Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Petje Kobi iz Ljubljane, ki jo zastopajo Bojan Makovec, Andrej Doles, Katarina Doles-Toš, Matjaž Markelj in Tatjana Medic, odvetniki v Domžalah, na seji dne 8. septembra 2005
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta dela območja S8 in Š8/1 (Rt5 - SD) – Pristan v Mariboru (Uradni list RS, št. 24/02) se zavrne.
1.Pobudnica izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta dela območja S8 in Š8/1 (Rt5 - SD) – Pristan v Mariboru (v nadaljevanju Odlok), zlasti določbe 2., 3., 5. in 7. člena. Navaja, da je lastnica zemljišč ob cesti na Ribiški ulici in da je Mestna občina kot investitor gradnje na nasprotni strani te ceste onemogočila njeno prevoznost, ker je gradila v neskladju z gradbenim dovoljenjem tako, da je objekt zamaknila na to cesto. Ker je cesta javno dobro, naj na njej ne bi bile dovoljene takšne gradnje. Odlok naj bi sporno gradnjo legaliziral tako, da načrtuje razširitev te ceste na njena zemljišča in s tem njeno razlastitev, zato je v neskladju s 33. členom Ustave. Ravnanje Mestne občine naj bi bilo v neskladju z načeli pravne države, saj je ta zaradi svoje nezakonite gradnje z Odlokom spremenila in dopolnila prvotni zazidalni načrt. V primerjavi z njo naj bi bila v neenakopravnem položaju, saj če bi sama nezakonito gradila, na Odlok ne bi mogla računati. Ravnanje Mestne občine naj bi bilo zato v neskladju tudi z načelom enakega varstva pravic. Odlok naj bi bil nejasen in sam s seboj v neskladju, saj njegova 5. in 7. člen ne upoštevata rekonstrukcije te ceste. Iz točke 3.3.5.5 obrazložitve, ki je sestavni del Odloka, naj bi izhajalo, da se cesta z Ribiške ulice na Koroško cesto ne priključuje, čeprav je ta priključek v nadaljevanju obrazložitve predviden. Tudi iz grafičnega dela Odloka naj bi izhajalo, da bo Ribiška ulica razširjena. Pobudnica meni, da prostorski plan predpisuje gabarite cest in podrobno prometno ureditev. Zato naj bi bil Odlok v neskladju s tem aktom Mestne občine in zato v neskladju tudi s 37. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju ZUN). Iz komentarja ZUN, ki ga navaja pobudnica, naj bi izhajalo, da 43. člen ZUN predvideva pogoje za spremembe in dopolnitve izvedbenih prostorskih aktov. Zaradi zatrjevane nezakonite gradnje naj pri Odloku ti pogoji ne bi bili izpolnjeni, zato je ta akt v neskladju s 43. členom ZUN. Ustavno sodišče naj bi z odločbo št. U-I-227/2000 z dne 14. 2. 2002 (Uradni list RS, št. 23/02 in OdlUS XI, 23) že razveljavilo ZUN, vendar je Mestna občina na njegovi podlagi nadaljevala postopek priprave in sprejemanja Odloka. Zato naj bi bil Odlok v neskladju tudi z načeli pravne države iz 2. člena Ustave.
2.Mestna občina odgovarja, da pobudnica svoje interese varuje v posamičnih postopkih, zato ne izkazuje pravnega interesa za pobudo (tako npr. Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-74/03 z dne 23. 10. 2003, Uradni list RS, št. 108/03 in OdlUS XII, 84). Navaja, da je bil Stanovanjski sklad Mestne Občine investitor gradnje na Ribiški ulici 2, ki je delno nadomestna in delno nova. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja naj bi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor zahteval varstvo objekta na Ribiški ulici 2, ker je njegov portal oziroma severni del zaščiten pod zaporedno številko 91 Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Maribor (MUV, št. 5/92 – v nadaljevanju Odlok o varstvu). Pogoji za gradnjo objekta naj bi torej izhajali iz gradbenega dovoljenja in investitor ga je pri gradnji v celoti upošteval. Do priprave in sprejemanja Odloka naj bi prišlo med drugim zaradi uskladitve prvotnega zazidalnega načrta z Odlokom o varstvu. Naslednji razlog za sprejem Odloka naj bi bilo dejstvo, da je bila v prvotnem zazidalnem načrtu Ribiška ulica v stiku s Koroško cesto pešpot in ne prevozna cesta. Zaradi potrebe po izvozu Ribiške ulice na Koroško cesto je Odlok v 7. členu predvidel nov priključevalni pas na Ribiški ulici. Sporni del Odloka naj bi bil torej potreben zaradi novega prometnega režima in ne zaradi nezakonite gradnje, kot zatrjuje pobudnica. Pri tem naj bi imela pobudnica možnost sodelovanja v postopku priprave in sprejemanja Odloka, saj je bil osnutek tega akta na podlagi sklepa o njegovi javni razgrnitvi in javni obravnavi (od 15. 5. 2002 do 17. 6. 2002) javno razgrnjen in javno obravnavan. V tem postopku naj bi pobudnica tudi aktivno sodelovala, saj se je takrat z javnim podjetjem za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči dogovarjala za prodajo svojih zemljišč.
3.Ustavno sodišče v postopku ustavnosodne presoje predpisov ni pristojno ocenjevati posamičnih že izvršenih gradenj, zato pobudnica v njem neuspešno uveljavlja svoje stališče, da je Mestna občina gradila nezakonito. V tem postopku zato pobudnica tudi neuspešno očita, da je Odlok sprejet zaradi zatrjevane nezakonite gradnje Mestne občine in da je zato njeno ravnanje v neskladju z 2. členom, z drugim odstavkom 14. člena in z 22. členom Ustave, saj predmet ustavnosodne presoje predpisov po že navedenem ne more biti ocena zatrjevanega motiva ravnanja Mestne občine. Neutemeljeno je zato tudi sklicevanje pobudnice na komentar ZUN, iz katerega naj bi izhajalo, da je 43. člen ZUN določal pogoje za spremembe in dopolnitve prostorskih izvedbenih aktov in da zaradi zatrjevane nezakonite gradnje ti pogoji za sprejem Odloka niso izpolnjeni. Po citirani določbi ZUN so se namreč prostorski izvedbeni akti spremenili ali dopolnili po postopku, ki je bil predpisan za njihov sprejem. Pri tem je bil osnutek Odloka na podlagi javno objavljenega sklepa o njegovi javni razgrnitvi in javni obravnavi več kot mesec dni javno razgrnjen in takrat tudi javno obravnavan. Zato je očitno neutemeljen očitek pobudnice, da je Odlok v neskladju s 43. členom ZUN.
4.Pobudnica zmotno razume obrazložitev Odloka, ki v točki 3.3.5.5 le ugotavlja stanje na obravnavanem območju. Po teh ugotovitvah je Ribiška ulica interna (neurejena) dostopna pot, ki se na Koroško cesto ne priključuje in je bila v prvotnem zazidalnem načrtu načrtovana kot slepo zaključena ulica. Obrazložitev Odloka predvideva, da bo treba zaradi pričakovanih kritičnih obremenitev razbremeniti križišče Koroške ceste in Strme ulice, zato Odlok načrtuje priključitev Ribiške ulice na Koroško cesto. To prometno ureditev ureja njegov 7. člen pod naslovom "Ureditev Koroške ceste" tako, da načrtuje izvedbo priključka Ribiške ceste na Koroško cesto z novim priključevalnim pasom. Pobudnica sama ugotavlja, da to izhaja tudi iz grafičnega dela Odloka. Zato je očitno neutemeljen njen očitek, da je Odlok nejasen in sam s seboj v neskladju.
5.Pobudnica zmotno meni, da so predmet urejanja prostorskih planov gabariti cest in podrobne prometne ureditve. S prostorskimi plani se namreč določajo usmeritve in zasnove prometnih ureditev, ki so operacionalizirane z izvedbenimi prostorskimi akti. Tudi v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Maribor za območje Mestne občine Maribor v letu 2000 zaradi urbanistične zasnove Mesta Maribor (MUV, št. 2/01) so predvidene zasnove prometnega omrežja v Mestni občini, zato je neutemeljen njen očitek, da je Odlok v neskladju s citiranim prostorskim planom, ker ne upošteva z njim predpisanih gabaritov cest in prometne ureditve. Očitno neutemeljen je zato tudi njen očitek, da je Odlok zaradi neupoštevanja navedenega prostorskega plana v neskladju s 37. členom ZUN.
6.Pobudnica zatrjuje neskladnost izpodbijanega odloka s 33. členom Ustave. Vendar je tudi ta njen očitek neutemeljen. Zgolj z zatrjevanjem, da izpodbijani odlok načrtuje razširitev ceste, kar naj bi imelo za posledico razlastitev njenih zemljišč, ne more izkazati posega v njeno lastninsko pravico, ki bi bil v neskladju z Ustavo.
7.Pobudničin očitek, da je Odlok v neskladju z načeli pravne države iz 2. člena Ustave, ker Mestna občina po izdaji odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-227/2000 ni prekinila postopka priprave in sprejemanja Odloka in počakala na novo zakonsko ureditev, ni utemeljen. S citirano odločbo Ustavnega sodišča je bil namreč učinek razveljavitve ZUN odložen za eno leto, zato je citirani zakon v tem času še veljal.
8.Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.
9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
Predsednik dr. Janez Čebulj