Jedro

Odločitev o primarnem, to je stvarnopravnem tožbenem zahtevku sprejelo na podlagi ugotovitve, da tožnik ni dokazal pogojev oziroma predpostavk za pridobitev solastninske pravice na podlagi izvršenih vlaganj (adaptacije) v stanovanje na podstrešju stanovanjske hiše v solasti tožencev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna izdati zemljiškoknjižno sposobno listino, na podlagi katere bo možno pri nepremičninah vl. št. k.o. s parc. št. in parc. št. .S vknjižiti lastninsko pravico v korist in na ime tožnika do 1/5 v 15 dneh, sicer bo tako listino nadomestila ta pravnomočna sodba ter da se tožniku povrnejo pravdni stroški, nadalje pa tudi podrejeni tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati 24.000,00 EUR za vlaganje v stanovanje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 2. 2008 do plačila ter mu povrniti pravdne stroške. Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki 2.795,33 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z izpolnitvijo (15 dni od prejema sodbe) z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper to sodbo se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga njeno razveljavitev. Glede primarnega tožbenega zahtevka navaja, da je tožnik v pravdnem postopku dokazal, da je na podlagi sporazuma s toženo stranko pridobil solastninsko pravico na delu nepremičnine s parc. št. v k.o. , saj so se tožnik in toženca dogovorili, da si tožnik na delu parcele št. zgradi lastno stanovanjsko hišo, tožnik je z gradnjo začel in napravil prvo ploščo, zatem pa je prišlo med strankami do spora, zaradi katerega ni prišlo do prenosa lastninske pravice na delu parc. št. (kot je bilo na začetku gradnje dovoljeno, pa je očitno dogovorjeno), kar pomeni, da je tožnik v celoti izpolnil vse formalne pogoje za pridobitev lastninske pravice po Zakonu o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih (v nadaljevanju: ZTLR). Glede podrejenega tožbenega zahtevka navaja, da je nedvomno tožnik vlagal v podstrešne prostore stanovanjske hiše Tomaška vas 9 in s tem povečal vrednost stavbe. Po oceni izvedenca gradbene stroke A. K. znaša vrednost 24.000,00 EUR. Tožnik je v soglasju s toženo stranko na podstrešju stanovanjske hiše izdelal družinsko stanovanje, kar je med strankami nesporno ugotovljeno in je v postopku dokazal, da vlaganja predstavljajo povečano vrednost stavbe. Sodišče prve stopnje meni, da tožnik ni upravičen do vrnitve stroškov vlaganja, ker si je stanovanje izdelal za lastne potrebe in v njem stanuje, pri tem pa prezre dejstvo, da je med strankami prišlo do sporov, in da je tožena stranka tožniku odpovedala stanovanje in zahtevala, da se iz njega izseli (pravda P ...).

3. Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem smiselno prereka vse navedbe v pritožbi. Glede primarnega zahtevka navaja, da se pritožbene navedbe ne nanašajo na vlaganja v stanovanjsko stavbo, temveč le na del zemljišča, kjer naj bi bila postavljena strojna lopa, pri čemer toženca nikoli nista dala soglasja za to, da bi tožnik pridobil solastninsko pravico na njuni stanovanjski hiši. V zvezi z zahtevkom o povrnitvi vlaganj pa navaja, da tekom postopka ni bilo ugotovljeno, da si je tožnik v soglasju s tožencema v podstrešnih prostorih njune stanovanjske hiše izdelal enostanovanjsko hišo, pa to ne drži in je protispisno, toženca nikoli nista soglašala, da si tožnik v podstrešnem delu njune stanovanjske hiše izdelal kakršnokoli stanovanje oziroma, da bi opravljal kakršnekoli posege na hiši last toženih strank. Res so se pravdne stranke dogovarjale, da si tožnik izdela svoje stanovanje nad strojno lopo, ne pa v stanovanjski hiši pravdnih strank, vendar zaradi porušenih odnosov med njimi do tega ni prišlo. Poleg tega tožnik nikoli ni imel finančnih sredstev za kakršnokoli gradnjo oziroma vlaganja. Finančno sta mu skozi vsa leta pomagala toženca, saj je bil tožnik brez redne zaposlitve in dohodkov. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je odločitev o primarnem, to je stvarnopravnem tožbenem zahtevku sprejelo na podlagi ugotovitve, da tožnik ni dokazal pogojev oziroma predpostavk za pridobitev solastninske pravice na podlagi izvršenih vlaganj (adaptacije) v stanovanje na podstrešju stanovanjske hiše v solasti tožencev, ker prvič niti ni zatrjeval, da je bilo pred oziroma med adaptacijo dano soglasje solastnikov za pridobitev solastninske pravice in drugič, ker s tem ni nastala nova stvar (24. - 26. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZPLR)).

6. Pritožba sedaj zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka graja izključno s trditvijo, da je dokazala, da je na podlagi sporazuma s toženo stranko pridobila solastninsko pravico na delu nepremičnine s parc. št. k.o. , saj so se pravdne stranke dogovorile, da si tožnik na delu te parcele zgradi lastno stanovanjsko hišo. Z gradnjo je začel, napravil prvo ploščo, potem pa je prišlo med strankami do spora in je bil zato prisiljen s tožbo zahtevati priznanje lastninske pravice na tem delu parcele št. 100/1. 7. Tožnik svoj stvarnopravni tožbeni zahtevek (primarni tožbeni zahtevek) gradi na trditvah, da je postal zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin vpisanih pod vl. št. k.o. (s parc. št. in ) do 1/5, prvič na trditvah, da je v soglasju s tožencema v podstrešnem delu stanovanjske hiše izdelal stanovanje v skupni izmeri 90 m2 na lastne stroške in drugič, da je na delu parc. št. zgradil stanovanjsko hišo do prve plošče. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe (zadnji odstavek na strani 3 obrazložitve) izrecno zapisalo obe zatrjevani podlagi, in sicer, da tožnik s primarnim tožbenim zahtevkom uveljavlja pridobitev solastninske pravice zaradi izvršenih vlaganj v podstrešnem delu stanovanjske hiše tožencev (izdelavi stanovanja na lastne stroške) in zgraditve stanovanjskega objekta do prve plošče na delu parc. št. z dovoljenjem tožencev. V nadaljevanju, ko je sodišče prve stopnje sprejelo zaključke o neutemeljenosti primarno postavljenega tožbenega zahtevka, je svoje zaključke oprlo izključno na trditvah v zvezi z izdelavo stanovanja na podstrešju stanovanjske stavbe, nobenih razlogov v smislu zavrnitve primarnega tožbenega zahtevka pa nima glede nadaljnje trditvene podlage tožbe, to je iz naslova vlaganj v gradnjo objekta do prve plošče. Ker pritožba graja zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka izključno iz razloga, ki temelji na podlagi dogovora o gradnji hiše in izgradnje do prve plošče, sodišče prve stopnje pa o tem nima nobenih razlogov, sodbe sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu ni bilo moč preizkusiti in v tej smeri odgovoriti na pritožbena izvajanja. Sodba o teh dejstvih, ki so prav tako pravno odločilna za ugotovitev (ne)utemeljenosti primarno postavljenega tožbenega zahtevka, nima razlogov. Zaradi tega je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je imelo za posledico ugoditev pritožbi in razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje v celoti. Razveljavitev odločitve o primarno postavljenem toženem zahtevku ima za posledico avtomatično razveljavitev odločitve o podrejenem tožbenem zahtevku (o katerem je bilo odločeno, ker je bil primarni zahtevek zavrnjen). Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 354. člena ZPP.

8. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju odpraviti navedeno pomanjkljivost ter pri odločanju o primarno postavljenem tožbenem zahtevku upoštevati celotno trditveno podlago in v tej smeri izvedene dokaze, torej tudi trditve tožnika o dogovoru o gradnji stanovanjske hiše in postavitvi objekta do prve plošče, ki naj bi mu dala poleg vlaganj v podstrešje stanovanjske hiše solast tožencev stvarnopravno upravičenje. Sicer v ostale razloge, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v obrazložitvi izpodbijane sodbe in s katerimi utemeljuje svojo odločitev, sodišče druge stopnje nima pomislekov.

9. V primeru ponovne ugotovitve neutemeljenosti primarnega tožbenega zahtevka in posledično ponovnega odločanja o podrejenem zahtevku, naj sodišče prve stopnje odpravi nasprotje, ki izhaja iz sedaj razveljavljene sodbe, ko v izreku zavrnjen podredni tožbeni zahtevek glasi na znesek 24.000,00 EUR, medtem ko iz obrazložitve izpodbijane sodbe evidentno izhaja, da je bil zahtevek zvišan za 2.000,00 EUR (tretji odstavek na strani 5 obrazložitve), torej na znesek 26.000,00 EUR in kar nenazadnje predstavlja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo.

10. Odločitev o stroških postopka s pritožbo se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).