Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik za prenehanje delovnega razmerja pri tožencu izvedel najkasneje 3. 10. 2016, ko je na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije izvedel, da je odjavljen iz zavarovanja, ker mu je prenehala veljati pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje pri toženi stranki. Ker po določbi 3. odstavka 200. člena ZDR-1 ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva v 30 dneh od vročitve oziroma od takrat, ko je izvedel za kršitev, je tožba, ki jo je vložil tožnik 7. 11. 2016 prepozna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo in sklenilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da tožnik s tožbo uveljavlja ugotovitev ničnosti listine, ki ima pravne učinke, čeprav je tožnik ni podpisal, zato uveljavlja ničnost tega pravnega posla. Na ugotovitev ničnosti pravnega posla se lahko sklicuje vsakdo, ki ima pravni interes, uveljavljanje ničnosti pa ni časovno omejeno. Vse to pa so dodatne okoliščine, ki utemeljujejo pritožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo niti v pritožbi pavšalno zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka in ne tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Odločitev sodišča prve stopnje je na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja tudi materialnopravno pravilna.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik za prenehanje delovnega razmerja pri tožencu izvedel najkasneje 3. 10. 2016, ko je na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije izvedel, da je odjavljen iz zavarovanja, ker mu je prenehala veljati pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje pri toženi stranki. Ker po določbi 3. odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva v 30 dneh od vročitve oziroma od takrat, ko je izvedel za kršitev, je tožba, ki jo je vložil tožnik 7. 11. 2016 prepozna.

6. Prav tako je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je določilo 3. odstavka 200. člena ZDR-1 specialno zakonsko določilo, ki predpisuje 30-dnevni prekluzivni zakonski rok za vložitev tožbe v vseh primerih prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, in ga ni mogoče obiti s sklicevanjem na ničnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, pa tudi ne s sklicevanjem na ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

7. Iz navedenega izhaja, da niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato je pritožba tožnika neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil.