Jedro

Sodna praksa priznava tudi stroške, ki nastanejo z izbiro odvetnika iz drugega kraja, razen če sodišče ugotovi, da je bila izbira nerazumna ali da gre za zlorabo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da mora tožena stranka v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v znesku 2.320,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tem sklepu, do plačila.

2.Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče stroške odmerilo po približnem uspehu tožeče stranke 90 %, taka odmera pa je neustrezna, saj dejanski uspeh tožeče stranke znaša 86,30 % in bi bilo treba stroške odmeriti skladno s tem. Nadalje navaja, da je sodišče tožeči stranki priznalo potne stroške njenega pooblaščenca s sedežem v Kranju za postopek pred sodiščem v Ljubljani in nagrado za odsotnost iz pisarne za čas potovanja na narok, čeprav po sodni praksi stranka ni upravičena do povračila potnih stroškov, če ima njen odvetnik sedež izven območja sodišča, pred katerim teče postopek. Po mnenju tožene stranke do povračila teh stroškov tožeča stranka ni upravičena. Zmotno je sodišče tožeči stranki priznalo nagrado za dopise, saj ne gre za samostojno storitev in je ta nagrada zajeta v nagradi za pripravljalne vloge. Tožena stranka še uveljavlja, da iz navedb tožeče stranke na naroku 28. 8. 2020 izhaja, da je pooblaščenec storitve, ki so bile predmet vtoževanega zahtevka, zanjo opravljal brezplačno in ji ni izdal računa. Meni, da je iz tega utemeljeno sklepati, da je pooblaščenec tožečo stranko tudi v tem postopku zastopal brezplačno in ji stroški zastopanja niso nastali, zato ni upravičena do njihove povrnitve. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3.Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.S sodbo z dne 6. 9. 2022 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 396/2023 z dne 11. 7. 2023 je sodišče sklep o izvršbi VL 4019/2019 z dne 23. 1. 2017 razveljavilo tudi v 1. in 3. odstavku izreka sklepa (I. točka izreka sodbe) in razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v roku 15 dni znesek v višini 4.693,24 EUR skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 10. 1. 2017 dalje do plačila. V 23. točki obrazložitve sodbe je sodišče pojasnilo, da je tožeča stranka uspela s približno 90 % svojega zahtevka in da bo stroške odmerilo po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari (četrti odstavek 163. člena ZPP
).

6.V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje stroške tožeče stranke po drugem odstavku 154. in prvem odstavku 155. člena ZPP ter skladno z OT odmerilo v znesku 2.748,68 EUR, stroške tožene stranke pa v znesku 1.537,30 EUR. Ob upoštevanju 90 % uspeha tožeče stranke njeni stroški znašajo 2.473,81 EUR, stroški tožene stranke ob 10 % uspehu pa 153,73 EUR, zato je po medsebojnem pobotanju sodišče toženi stranki v plačilo naložilo 2.320,08 EUR stroškov tožeče stranke.

7.Odločitev o stroških po temelju je bila zajeta le v obrazložitvi sodbe, v izreku pa je izostala, zato je višje sodišče vsebinsko presojalo tudi pravilnost te odločitve in pritožbene presoje ni omejilo le na višino stroškov. Ob tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno sledilo ugotovitvi sodbe o 90 % uspehu tožeče stranke in da so neutemeljene navedbe tožene stranke, da je bil uspeh tožeče stranke le 86,30 %. Tožena stranka namreč prezre, da je tožeča stranka tožbo sicer res vložila na plačilo zneska 5.432 EUR, vendar pa je svoj tožbeni zahtevek z vlogo z dne 16. 6. 2020 (r. št. 42 v spisu) utesnila na 5.214,72 EUR. Ker je bilo zahtevku tožeče stranke ugodeno glede zneska 4.693,24 EUR, je torej ugotovljeni 90 % uspeh izračunan pravilno in so tudi pravdni stroški pravilno odmerjeni glede na tako ugotovljeni uspeh.

8.Svoji obveznosti povrnitve stroškov tožena stranka v pritožbi nadalje nasprotuje z uveljavljanjem, da naj bi pooblaščenec tožečo stranko zastopal brezplačno in ji stroški zastopanja niso nastali. Takim navedbam ni mogoče slediti. Tožeča stranka se je namreč odločila za zastopanje po pooblaščencu odvetniku, ki je zanjo v postopku opravljal procesna dejanja, v zvezi s katerimi so nastali stroški, ki jih je tudi priglasila ter zahtevala njihovo povrnitev. Te stroške zakon šteje med stroške postopka (prvi in drugi odstavek 151. člena ZPP) in v razmerju med strankama postopka sodišče o njih odloča skladno z načeloma uspeha in potrebnosti, medtem ko notranje pooblastilno razmerje med zastopano stranko in njenim pooblaščencem v razmerju do nasprotne stranke ni odločilno oziroma je vprašanje ureditve plačila stroškov stvar mandatnega razmerja med zastopano stranko in pooblaščencem.

9.V zvezi s priznanimi stroški dvakrat po 20 točk za kratek dopis po 4. točki tar. št. 43 OT višje sodišče ugotavlja, da je z dopisoma z dne 19. 10. 2020 in 11. 11. 2020 tožeča stranka zaprosila za preložitev naroka, njenima prošnjama pa je sodišče ugodilo (prvič zaradi hospitalizacije tožeče stranke po operativnem posegu, drugič zaradi zdraviliškega zdravljenja). Navedena dopisa tako predstavljata samostojni opravili, za kateri ni mogoče šteti, da bi bili zajeti že v nagradi za pripravljalne vloge, kot neutemeljeno meni pritožba, zato je sodišče nagrado za ta dopisa tožeči stranki pravilno priznalo.

10.Slediti tudi ni mogoče pritožbenim navedbam, da je sodišče tožeči stranki neutemeljeno in napačno priznalo potne stroške in nagrado za odsotnost iz pisarne za čas potovanja na narok za njenega pooblaščenca, ki ima sedež v Kranju, postopek pa se je vodil pred sodiščem v Ljubljani. Sodna praksa je bila v preteklosti priznavanju stroškov odvetnika s sedežem izven kraja sodišča, kjer se vodi postopek, sicer res precej nenaklonjena, kot opozarja tudi pritožba, vendar pa je v zadnjem času v ospredje prišlo upoštevanje in spoštovanje načela proste izbire pooblaščenca in novejša praksa posledično priznava tudi stroške, ki nastanejo z izbiro odvetnika iz drugega kraja, razen če sodišče ugotovi, da je bila izbira nerazumna ali da gre za zlorabo., 5, poleg tega pa je razdalja med obema krajema relativno majhna, zato je tožeča stranka upravičena do povrnitve nastalih stroškov pooblaščenca iz naslova potnih stroškov in nagrade za odsotnost iz pisarne za čas potovanja na narok.

11.Glede na obrazloženo in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče neutemeljeno pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12.Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Svoje stroške sama krije tudi tožeča stranka, saj z odgovorom na pritožbo vsebinsko ni prispevala k odločitvi višjega sodišča (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, 1t. 26/1999 s spremembami.

2Odvetni1ka tarifa, Uradni list RS, 1t. 2/2015 s spremembami.

34.693,24 : 5.214,72 = 0,899998

4Tako je tudi usklajeno stali1 civilnih in izvr1ilnih oddelkov vi1jih sodi1, sprejeto na posvetu pred Vrhovnim sodi1em RS, glej Matejka Pintari Pec, Stro1ki v pravdnih postopkih, Pravosodni bilten 2/2019.

5Prim. VSM Sklep I Cp 413/2023 z dne 1. 8. 2023, VSK Sklep I Cp 75/2022 z dne 10. 3. 2022.

6Prim. VDSS Sodba in sklep Pdp 470/2016 z dne 3. 11. 2016.

7Prim. VSL Sodba I Cp 445/2018 z dne 6. 6. 2018, VSM Sklep I Cpg 199/2023 z dne 28. 9. 2023.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 151, 151/1, 151/2, 154, 154/2, 155, 155/1, 163, 163/4

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 43, 43-4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.