Jedro

Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo drugostopenjskega sodišča, in sicer glede pravnih vprašanj:

1.) ali je bila določba petega odstavka 342. člena ZFPPIPP v okoliščinah konkretnega primera uporabljena pravilno in ali je možno ne glede na to določbo posegati s sodno odločbo v pravnomočen sklep o izročitvi premoženja;

2.) ali so bila v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabljena določila petega odstavka 299. člena ZFPPIPP o izgubi izločitvene pravice, če izločitveni upnik v stečajnem postopku ne prijavi izločitvene pravice ter je nepremičnina v stečajnem postopku prodana;

3.) ali so bila v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabljena določila ZGJS;

4.) ali so bila v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabljena določila 8. člena Zakona o zemljiški knjigi glede zaupanja v podatke zemljiške knjige in prepovedi povzročitve škode tistemu, ki je vanje zaupal; 5) ali je poseg v lastninsko pravico tožene stranke, kot izhaja iz okoliščin konkretnega primera, dopusten v Republiki Sloveniji, v bistvu nacionalizacija brez zakonske podlage in ustreznega nadomestila.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženec je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik petih zemljiških parcel. Pridobil jih je tako, da mu jih je s sklepom izročilo stečajno sodišče v stečajnem postopku po njegovem dolžniku, družbi A. Tožnica uveljavlja, da lastninska pravica pripada njej, in sicer zato, ker so vsa zemljišča, ki so predmet pravde, javne poti, zato so izvzete iz pravnega prometa in tožencu sploh ne bi smele biti izročene.

2. Med pravdnima strankama je bilo nesporno, da so zemljišča javne poti, sporno pa je bilo, ali je tožnica na njih pridobila lastninsko pravico. Slednje je odvisno od odgovora na pravni vprašanji, ali so se lastninila po Zakonu o javnih gospodarskih službah (v nadaljevanju ZJGS) ali po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL) in ali so postale javno dobro, ker so sicer bile kategorizirane kot javne ceste, a ni bila izdana odločba o razlastitvi.

3. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnica na njih ni pridobila lastninske pravice po 76. členu ZGJS, ker nimajo statusa javnega dobra, saj tožnica ni izdala akta, s katerim bi jih opredelila kot javno dobro. Toženec jih je pridobil v last na originaren način v stečajnem postopku na podlagi 1. točke prvega odstavka 374. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij in prisilni poravnavi (v nadaljevanju ZFPPIPP) s sklepom sodišča o končni razdelitvi. Za tak način pridobitve lastninske pravice nedobrovernost kupca oziroma pridobitelja ni ovira; na navedeni način bi jih pridobil v last tudi, če bi jih tožnica lastninila po določbah ZGJS in tudi če bi bile javno dobro, saj to dejstvo ni vpisano v zemljiški knjigi.

4. Sodišče druge stopnje je spremenilo zavrnilno prvostopenjsko sodbo in zahtevku ugodilo. Javna cesta pridobi status javnega dobra s kategorizacijo, ki se izvede z odlokom in tak odlok je bil v obravnavanem primeru sprejet leta 2005 in je zajemal vse tu sporne parcele – torej so postale javno dobro. Ker so javno dobro, so se lastninile po ZJGS. Po prvem odstavku 374. člena ZFPPIPP se je na toženca lastninska pravica prenesla, ker jih v stečaju ni bilo mogoče unovčiti. Sklep o prenosu ima enake učinke kot nakup v stečaju, pri čemer za oba velja, da njun predmet ne morejo biti stvari, ki ne morejo biti v pravnem prometu, in javne ceste ne morejo biti v pravnem prometu, ker so bile iz njega izvzete po Zakonu o javnih cestah in po njegovem nasledniku Zakonu o cestah, ki je veljal v času izdaje sklepa stečajnega sodišča. Zato tožnici v stečaju nad družbo A. ni bilo treba uveljavljati izločitvene pravice. Prenos lastninske pravice na toženko je bil ničen in neučinkovit. Ker tožnica v stečajnem postopku lastninske pravice, ki jo je pridobila po ZGJS, ni izgubila, je bila zavrnitev zahtevka materialnopravno zmotna.

5. Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo drugostopenjskega sodišča, in sicer glede pravnih vprašanj:

1.) ali je bila določba petega odstavka 342. člena ZFPPIPP v okoliščinah konkretnega primera uporabljena pravilno in ali je možno ne glede na to določbo posegati s sodno odločbo v pravnomočen sklep o izročitvi premoženja;

2.) ali so bila v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabljena določila petega odstavka 299. člena ZFPPIPP o izgubi izločitvene pravice, če izločitveni upnik v stečajnem postopku ne prijavi izločitvene pravice ter je nepremičnina v stečajnem postopku prodana;

3.) ali so bila v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabljena določila ZGJS;

4.) ali so bila v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabljena določila 8. člena Zakona o zemljiški knjigi glede zaupanja v podatke zemljiške knjige in prepovedi povzročitve škode tistemu, ki je vanje zaupal; 5) ali je poseg v lastninsko pravico tožene stranke, kot izhaja iz okoliščin konkretnega primera, dopusten v Republiki Sloveniji, v bistvu nacionalizacija brez zakonske podlage in ustreznega nadomestila.

6. Predlog ni utemeljen.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča glede zgoraj iz predloga povzetih vprašanj niso podani pogoji za dopustitev revizije, določeni v prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367.c člen ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).