Jedro

Oče z lastnim dohodkom ne more pokriti niti stroška eksistenčnega minimuma, zato je njegovo preživljanje vsaj delno odvisno od države. Varstvenega dodatka, ki ga prejema oče, ni mogoče obravnavati kot del preživninskih zmožnosti, tako kot se tudi otroški dodatek ne odšteva od nepokritih materialnih potreb otrok. Otroški dodatek je prejemek, namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi in se po razpadu družine vedno odmeri na novo, zato se bo odmerjena preživnina upoštevala tudi pri odmeri novega otroška dodatka.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi, mesečna preživnina, določena v izpodbijani IV. točki izreka, se zniža na znesek 20,00 EUR za vsakega otroka.

II. Pritožba predlagateljice se zavrne in se odločitev sodišča v izpodbijani IV. točki izreka sklepa v nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. V izpodbijani IV. točki izreka je sodišče sklenilo, da je nasprotni udeleženec dolžan plačevati mesečno preživnino v znesku 65,00 EUR za vsakega od otrok. Odločitev sodišča o višini preživnine izpodbijata s pritožbo obe stranki postopka.

2. Nasprotni udeleženec odločitev izpodbija v delu, kolikor mu je v plačilo naložena preživnina nad 20,00 EUR za vsakega od obeh otrok. V obrazložitvi navaja, da dosojena preživnina ne upošteva premoženjskih zmožnosti očeta, ki je brez premoženja in se preživlja z invalidsko pokojnino v višini 430,00 EUR mesečno. Pred 10 leti so mu diagnosticirali progresivno multiplo sklerozo, njegovo zdravstveno stanje se pričakovano ves čas poslabšuje. Po bolezni v začetku leta 2020 je na vozičku, izgublja gibljivost rok in nog, vedno težje tudi govori. Zaradi bolezni je pridobitno nesposoben. Prejema varstveni dodatek in dodatek za pomoč in postrežbo. Iz skupnega stanovanja se je moral izseliti v najemniško stanovanje, kjer za najemnino plačuje 370,00 EUR mesečno. Brez pomoči sorodnikov ne bi imel niti za lastno preživetje.

3. Predlagateljica izpodbija odločitev o plačilu preživnine v zavrnilnem delu. Ne strinja se z zaključkom sodišča, da je nasprotni udeleženec pridobitno nesposoben. Poleg invalidske pokojnine prejema tudi varstveni dodatek v višini 137,00 EUR in dodatek za pomoč in postrežbo v višini 150,00 EUR. Mesečno torej prejme 740,00 EUR. Ker mu pomoč nudijo domači, mu zanjo ni treba plačevati, zato bi dodatke lahko namenil za plačilo preživnine. Navaja, da njena osnovna plača znaša 743,00 EUR, vse ostalo pa je odvisno od dodatkov, ki jih prejme ali pa tudi ne. Otroci imajo z očetom stike vsak drugi vikend, med prazniki izmenično in samo dva tedna med počitnicami. Tako, da ves čas večino stroškov krije predlagateljica, ki opravi tudi vse delo. Preživninsko breme ni pravično razdeljeno, nasprotni udeleženec bi si moral tudi poiskati cenejše stanovanje, saj ni popolnoma odvisen od vozička.

4. Pritožba nasprotnega udeleženca je utemeljena, pritožba predlagateljice ni utemeljena.

5. Preživnina se določi glede na potrebe upravičencev ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev (189. člen DZ). Materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev (staršev) so pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto premoženje zavezancev, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otrok, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševen razvoj otroka. V kolikšni meri bo potrebam mogoče zadostiti, je vedno odvisno od zmožnosti staršev. Najprej je potrebno zagotoviti eksistenčne in biološke potrebe po hrani, zdravju, strehi nad glavo, nato pridejo na vrsto socialno – biološke, kot so obleka, izobraževanje in kultura in nazadnje tudi potrebe za preživljanje prostega časa.

6. Slabše kot so preživninske zmožnosti staršev, težje je preživninsko vrednotenje. Oče ima status osebe, ki je trajno nezmožna za delo zaradi progresivno napredovane multiple skleroze in si zato materialne varnosti ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sam ne more vplivati. Njegov lastni dohodek je invalidska pokojnina v znesku 450,00 EUR mesečno, kar pomeni, da nima dovolj sredstev za preživljanje. Zato je upravičen do varstvenega dodatka v višini 137,00 EUR mesečno. Varstveni dodatek je denarni prejemek, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države (2. člen Ustave RS) zagotavlja država. Položaj očeta zato terja drugačen pristop k določanju preživnine, ker živi pod pragom, ki ga določajo zakoni s področja socialne varnosti. V konkretnem primeru je zato potrebno presoditi kolikšno preživninsko breme je oče (v okviru ugotovljenih potreb vsakega od otrok) zmožen nositi.

7. V postopku ni spora o okoliščini, da stroški preživljanja vsakega od otrok znašajo med 260,00 EUR do 300,00 EUR mesečno. Oče z lastnim dohodkom ne more pokriti niti stroška eksistenčnega minimuma, zato je njegovo preživljanje vsaj delno odvisno od države. Varstvenega dodatka, ki ga prejema oče, ni mogoče obravnavati kot del preživninskih zmožnosti, tako kot se tudi otroški dodatek ne odšteva od nepokritih materialnih potreb otrok. Otroški dodatek je prejemek, namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi in se po razpadu družine vedno odmeri na novo, zato se bo odmerjena preživnina upoštevala tudi pri odmeri novega otroška dodatka (12. člen ZUPJS).

8. Nasprotni udeleženec se je bil prisiljen na zahtevo tašče v začetku leta 2020 iz stanovanja izseliti. V kratkem času, ki ga je imel na voljo, je moral poiskati najemniško stanovanje, ki je primerno za invalida, za katerega plačuje najemnino 370,00 EUR mesečno. O prošnji za subvencionirano najemnino še ni bilo odločeno. Režijski stroški za stanovanje znašajo 70,00 EUR mesečno. 35,00 EUR plačuje za zdravstveno zavarovanje, 10,00 EUR mesečno za telefon, ki ga potrebuje zato, da vzdržuje stike z otroci in sorodniki. Po plačilu naštetih obveznosti mu od invalidske pokojnine in varstvenega dodatka ostane še 102,00 EUR, s čimer preživnine v skupnem znesku 130,00 EUR ne zmore plačati, poleg tega mora pokriti stroške lastne prehrane in obleke, stroške za prehrano otrok, kadar so pri njem na stiku, stroške goriva za invalidski avto. Vsega naštetega z lastnimi sredstvi niti ne bi mogel plačati, če mu sorodniki občasno ne bi prinesli hrane ali plačali goriva za avto. Ker zaradi zdravstvenih težav pri osnovnih življenjskih opravilih potrebuje stalno pomoč in postrežbo, v stanovanju pa živi sam, je kot prejemnik invalidske pokojnine upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo v višini 146,06 EUR mesečno. Do te pomoči so opravičeni tisti, ki niti ob osebnem prizadevanju niti ob pomoči ortopedskih pripomočkov, ne morejo samostojno zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb. Oče se namreč niti v stanovanju ne more gibati samostojno brez opore ali invalidskega vozička, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, ki so nujna za ohranjanje življenja. Zaradi motenj govora in kognitivnih motenj ni sposoben opravljati dela inštruktorja tako, kot mu je to predlagala predlagateljica. S tem dodatkom, poravnava stroške, ki nastajajo, ker ne more več sam zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb in zato nujno in stalno potrebuje tudi tujo nego in pomoč; v stanovanju namreč živi sam in le občasno lahko računa na pomoč svojih sorodnikov.

9. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi očeta ugodilo in ob pravilni uporabi določil materialnega prava presodilo, da je oče mesečno dolžan prispevati k preživljanju vsakega od otrok 20,00 EUR mesečno (3. točka 365. člena ZPP).

10. Zaradi slabega materialnega položaja preživninskega zavezanca naložena preživnina nikakor ne bo pokrila potreb otrok, zato bosta preostanek za življenje potrebnih sredstev pridobila iz javnih sredstev (otroški dodatek, socialna pomoč, kar pa bo predmet postopka po ZUPJS). Manjše, kot so preživninske zmožnosti očeta, večja je potreba po državni socialni pomoči in obratno.

11. Pritožbeni očitki predlagateljice niso utemeljeni in ker tudi ni drugih kršitev na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno njeno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani IV. točki izreka (2. točka 365. člena ZPP).

12. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi določila prvega odstavka 40. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 101. členom ZNP-1, ki določa, da o stroških odloči sodišče po prostem preudarku. Sodišče je zato odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka sam.