Jedro

Ker je ustanovitev osebne služnostne pravice stvar dedičev, dediča pa njenega vpisa v zemljiško knjigo nista dogovorila, 216. čl. ZD sodišča ne obvezuje, da na podlagi sklepa o dedovanju odredi vpis te pravice v zemljiško knjigo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zavrnjen predlog dediča L.Š., da na osnovi pravnomočnega sklepa o dedovanju zapuščinsko sodišče odredi vknjižbo služnostne pravice.

Pritožuje se L.Š.. Uveljavlja vse tri, s 1. odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da se na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. D 505/2006 na ½ solastninskem deležu L. D. pri nepremičnini parc. št. 832/2 k.o. x po uradni dolžnosti v korist pritožnika vknjiži osebna služnost – dosmrtno brezplačno stanovanje na naslovu Š.. Sklicuje se na obrazložitev sklepa o dedovanju, ki vsebuje ugotovitev, da je zapustnica z oporoko pritožniku zapustila podstrešje v stanovanjski hiši Š., ½ nepremičnin vl. št. 334 k.o. x in avto, vse pod pogojem, da si bo zgradil podstrešno stanovanje. Navaja, da sta se dediča (pritožnik in L.D.) na zapuščinski obravnavi dogovorila nekoliko drugače, in sicer je pritožnik celotno stanovanjsko hišo prepustil v last hčerki L. D., ona pa je soglašala, da pritožnik prejme brezplačni dosmrtni užitek, ki se sestoji iz dosmrtnega stanovanja v stanovanjski hiši Š.. Zapuščinsko sodišče bi moralo tak dedni dogovor povzeti v zapisnik in sklep o dedovanju, vendar je zadevo poenostavilo tako, da je v sklepu o dedovanju sámo odločilo tako, kot sta se dediča – pritožnik in L.D. – dogovorila. Zapuščinsko sodišče je torej oporočnemu dediču priznalo nekaj drugega (osebno služnost dosmrtnega prostega stanovanja), kot je v obrazložitvi navedlo, da mu gre po oporoki (pogojna lastninska pravica na podstrešju). Ker je bila dediču priznana lastninska pravica, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, mora zapuščinsko sodišče po uradni dolžnosti predlagati vpis pravice v zemljiško knjigo. Dejstvo, da je bila zapustnica takrat solastnica le ene polovice nepremičnine parc. št. 832/2 k.o. x, ni ovira za vpis. Vknjižba služnostne pravice je za pritožnika življenjskega pomena, ker se celotna nepremičnina parc. št. 832/2 k.o. x prodaja na javni dražbi, pritožnik pa bo ostal brez pravic. Navaja, da pritožnik v zapuščinskem postopku ni bil poučen o pravici do nujnega dednega deleža, ki je znašal ¼ parc. št. 832/2 k.o. x. Na osnovi sklepa o dedovanju je dobil manj, kot znaša njegov nujni dedni delež. Ker z odločbo priznana osebna služnost stanovanja pomotoma ni bila vknjižena, pa bi morala biti po uradni dolžnosti, pritožniku preti, da bo ostal brez vsega. Pravnomočno odločitev zapuščinskega sodišča o ustanovitvi služnosti v korist pritožnika je treba realizirati v zemljiški knjigi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da je v sklepu o dedovanju vsebovana odločitev rezultat dednega dogovora, ki sta ga sklenila pritožnik kot zakoniti in oporočni dedič ter L. D. kot oporočna dedinja. Osebna služnost torej ni bila ustanovljena s sodno odločbo (sklepom o dedovanju), ampak je v sklepu o dedovanju navedena zato, ker je bila dogovorjena z dednim dogovorom, ki ima naravo pogodbe civilnega prava. Dediča vknjižbe služnostne pravice v zemljiško knjigo nista dogovorila oz. predvidela; ni pa ovire, da to storita naknadno z zasebno listino (1. in 2. odstavek 234. čl. Stvarnopravnega zakonika). Ker je ustanovitev osebne služnostne pravice stvar dedičev, dediča pa njenega vpisa v zemljiško knjigo nista dogovorila, 216. čl. Zakona o dedovanju sodišča ne obvezuje, da na podlagi sklepa o dedovanju odredi vpis te pravice v zemljiško knjigo. Razen tega sklenjeni dedni dogovor ni tako določen, da bi na njegovi podlagi sodišče lahko odredilo vknjižbo služnostne pravice. Ker dedni dogovor ni sposoben za vknjižbo v zemljiško knjigo, na njegovi podlagi zemljiškoknjižnega vpisa niti ni mogoče odrediti. Predlog za vpis osebne služnostne pravice je zato utemeljeno zavrnjen.

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. odstavka 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju pritožba zavrnjena.