Jedro

Glede na dejanski opis prekrška se Vrhovno sodišče strinja z Okrajnim sodiščem v Kranju, da je v obravnavani zadevi za odločanje o prekršku krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kamniku. Osrednji očitek je namreč usmerjen zoper voznika kot neposrednega storilca, pravna oseba pa je v obravnavani zadevi le pridružitveno (akcesorno) odgovorna, saj opis prekrška njenih samostojnih ravnanj ne vsebuje. Pravni osebi se torej ne očita opustitev dolžnega nadzorstva, na podlagi česar bi bilo mogoče krajevno pristojnost sodišča določiti po njenem sedežu, za kar se zmotno zavzema Okrajno sodišče v Kamniku.

Izrek

Za odločanje v zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Kamniku.

Obrazložitev

A.

1.Policijska uprava Kranj, Postaja prometne policije Kranj, je kot prekrškovni organ zoper pravno osebo A., d.o.o., izdala odločbo o prekršku zaradi prekrška po devetem odstavku 41. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-2). Pravna oseba je zoper odločbo vložila zahtevo za sodno varstvo, ki je bila predložena v odločanje Okrajnemu sodišču v Kamniku.

2.Okrajno sodišče v Kamniku je s sklepom ZSV 31/2025 z dne 7. 5. 2025 zadevo odstopilo v odločanje Okrajnemu sodišču v Kranju kot krajevno pristojnemu. Odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da je pravna oseba opustila dolžno nadzorstvo pri označitvi vozila pred izrednim prevozom, zaradi česar je odgovorna, da je pri njej zaposleni voznik na avtocesti A1, odsek 0644 (Blagovica-Krtina) opravil izredni prevoz brez posebne opozorilne svetilke in brez ustreznega napisa. Ker ima pravna oseba sedež v Tržiču, se kot kraj storitve prekrška šteje kraj, kjer je storilka delovala ali bi morala delovati, torej na njenem sedežu, ki se nahaja na območju Okrajnega sodišča v Kranju.

3.Okrajno sodišče v Kranju je pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. V obrazložitvi je izhajalo iz ugotovitev, da je v konkretni zadevi neposredni storilec prekrška znan in odgovoren, odgovornost pravne osebe pa je v takih primerih urejena v prvem odstavku 14. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Navedeni prekršek zato v ničemer ni vezan na sedež pravne osebe, saj se slednji ne očita, da je opustila dolžno nadzorstvo. Glede na navedeno je v obravnavani zadevi treba uporabiti delavnostno teorijo, to je kraj storitve prekrška, tj. na avtocesti A1, odsek 0644 (Blagovica-Krtina), kar je na območju Okrajnega sodišča v Kamniku.

B.

4.Po drugem odstavku 60. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka. Prvi odstavek 77. člena ZP-1 kot splošno navezno okoliščino za določitev krajevne pristojnosti določa kraj storitve prekrška. Po prvem odstavku 80. člena ZP-1 je sodišče, ki je pristojno za storilca, pristojno tudi za udeležence. Na podlagi prvega odstavka 14. člena ZP-1 je pravna oseba odgovorna za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi (t. i. pridružitvena odgovornost).

5.V obravnavani zadevi je osrednji subjekt očitka po dejanskem opisu v izreku prekrškovne odločbe voznik B. B., ki je prekršek storil pri opravljanju dejavnosti pravne osebe A., d.o.o.. Predmet očitka neposrednemu storilcu je opustitev dolžnosti označitve vozila v okviru izrednega prevoza s posebnimi opozorilnimi svetilkami in z ustreznim napisom "izredni prevoz" na zadnji strani vozila, s čimer je kršil določila prvega odstavka 41. člena ZCes-2 in s tem storil prekršek po sedmem odstavku 41. člena ZCes-2. V nadaljevanju dejanskega opisa je določena tudi odgovornost pravne osebe, ki je v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZP-1 in v zvezi z devetim odstavkom 41. člena ZCes-2 na podlagi odgovornosti neposrednega storilca za očitani prekršek pridružitveno odgovorna.

6.Glede na takšen dejanski opis prekrška se Vrhovno sodišče strinja z Okrajnim sodiščem v Kranju, da je v obravnavani zadevi za odločanje o prekršku krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kamniku. Kot navedeno, je očitek usmerjen zoper voznika kot neposrednega storilca, pravna oseba pa je v obravnavani zadevi le pridružitveno (akcesorno) odgovorna, saj opis prekrška njenih samostojnih ravnanj ne vsebuje. Pravni osebi se torej ne očita opustitev dolžnega nadzorstva, na podlagi česar bi bilo mogoče krajevno pristojnost sodišča določiti po njenem sedežu, za kar se zmotno zavzema Okrajno sodišče v Kamniku. V tem se konkretna zadeva tudi razlikuje od zadeve V Kr 4/2025 z dne 9. 4. 2025, v kateri je dejanski opis prekrška vseboval samostojni očitek o opustitvenih ravnanjih pravne osebe in je Vrhovno sodišče krajevno pristojnost določilo glede na njen sedež.

7.Po obrazloženem se skladno s prvim odstavkom 80. člena ZP-1 kot kraj storitve prekrška pravne osebe šteje kraj, kjer je prekršek storil neposredni storilec (prvi odstavek 80. člena ZP-1). Pri ugotavljanju krajevne pristojnosti je skladno z delavnostno teorijo, ki je uporabljiva v konkretnem primeru, treba upoštevati kraj, kjer je neposredni storilec delal ali bi moral delati. V tem primeru je bil voznik ustavljen na avtocesti A1, odsek 0644 (Blagovica-Krtina), kar je na območju Okrajnega sodišča v Kamniku, ki je pristojno za odločanje v obravnavani zadevi.

Zveza: