Jedro

Banka izračunava dnevni dobiček oziroma izgubo za posamezen posel, ki predstavlja razliko med pogodbeno vrednostjo posla (vrednost, izračunana na podlagi terminskega tečaja) ter poravnalno vrednostjo posla (vrednost izračunana na podlagi dnevnega poravnalnega tečaja oziroma končnega poravnalnega tečaja). Izračun dnevnih dobičkov oziroma izgub je rezultiral v obvestilu tožniku, iz katerega je izhajalo, da je v letu 2008 ustvaril 51.288,04 EUR izgube. Tudi sodišče se strinja, da gre pri tem za ekonomski vidik obračunavanja sklenjenih poslov. Davčni vidik pa se obravnava v skladu z zakonsko podlago po ZDDOIFI, po katerem se dobički oziroma izgube ugotavljajo za vsako posamezno transakcijo z izvedenimi finančnimi instrumenti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je tožniku v ponovnem postopku odmere davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2008 odmeril davek od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2008 od davčne osnove 32.939,10 ERU po stopnji 40 % v znesku 13.175,64 EUR.

V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja, da je bila odločba z dne 20. 11. 2009 v predhodnem postopku odpravljena zaradi procesnih kršitev, ki jih je organ v ponovnem postopku saniral. Prvostopenjski organ je v ponovljenem postopku izvedel ugotovitveni postopek v skladu z določbami Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (v nadaljevanju: ZDDOIFI) in na podlagi ugotovljenih dejstev za leto 2008 ugotovil davčno osnovo za odmero davkov od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov kot razliko med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi. Seštevek pozitivnih in negativnih davčnih osnov za štiri sintetične terminske posle, ki so bili odsvojeni v roku do 12 mesecev imetništva, je znašal: dobiček 61.551,10 EUR in izguba 28.612,00 EUR, kar je rezultiralo v skupni letni pozitivni davčni osnovi 32.939,10 EUR. Omenjeni izračun je bil opravljen v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZDDOIFI. Po določbi prvega odstavka 14. člena ZDDOIFI pa se davek izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami 11. člena tega zakona, po stopnji 40 %, če je bil dobiček dosežen z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta pred potekom 12 mesecev imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma 12 mesecev od sklenitve posla.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. Tožnik je pritožbo vložil iz razloga, ker je po podatkih banke A. d.d. ustvaril izgubo in ne dobička iz naslova trgovanja s sintetičnimi terminskimi posli v letu 2008. V ugotovitvenem postopku je bilo pridobljeno pojasnilo A. d.d. v zvezi s posredovanimi kontrolnimi podatki za tožnika, pri čemer je bilo s strani A. d.d. davčnemu organu ponovno zagotovljeno, da so bili že prvotno posredovani pravilni kontrolni podatki, kot jih določajo zakonski predpisi. Davčnemu organu je bila dostavljena podrobneje predstavljena dokumentacija o sklenjeni Pogodbi o okvirnih pogojih sklepanja sintetičnih terminskih poslov, ki sta jo A. d.d. in tožnik podpisala 17. 2. 2003. Nadalje so bila grafično prikazana pojasnila posameznih postavk na dnevnem pregledu stanja poslov tako za odprto pozicijo, kot za tekoče sklenjene posle. Kot posebna priloga so bili poslani še dnevni pregledi stanja poslov za obdobje od 15. 7. 2008 do 31. 12. 2008 za različne sintetične terminske posle združene po zapadlosti, povzetki izračuna na obračunih (kartica komitenta), potrdila o sklenjenih terminskih poslih in dokazila o denarnih nakazilih komitenta ali banke. V posebni prilogi pa so bili posredovani še podatki, ki so jih poročali v obliki kontrolnih podatkov v skladu z zahtevami ZDDOIFI ter na primeru enega obračuna prikazan način izračunavanja pogodbene vrednosti posameznega posla, kjer so v skladu z navodili pogodbene zneske v tujih valutah preračunavali v evre po ECB tečaju, veljavnem na dan obračuna. Drugostopenjski organ je tudi natančno pojasnil, zakaj podatki, s katerimi razpolaga tožnik in so mu bili s strani A. d.d. poslani kot njenemu komitentu, in na katerih je prikazana izguba, vrednostno precej odstopajo od podatkov, na podlagi katerih je bil tožniku odmerjen davek. Banka izračunava dobiček in izgube v skladu s Pogodbo o okvirnih pogojih sklepanja sintetičnih terminskih poslov, ki sta jo A. d.d. in tožnik podpisala 17. 2. 2003, iz 9. člena te pogodbe pa med drugim izhaja, da gre za izračun dnevnega dobička oziroma izgube za posamezen posel, ki predstavlja razliko med pogodbeno vrednostjo posla (vrednost izračuna na podlagi terminskega tečaja) ter poravnalno vrednostjo poslov (vrednost izračunana na podlagi dnevnega poravnalnega tečaja oziroma končnega poravnalnega tečaja). V skladu z zakonsko podlago se dobički oziroma izgube ugotavljajo za vsako posamezno transakcijo z izvedenimi finančnimi instrumenti in ne kot izračun dnevnega dobička oziroma izgube za posamezen posel, ki predstavlja razliko med pogodbeno vrednostjo posla ter poravnalno vrednostjo posla. Drugostopenjski organ tudi zavrne tožnikov ugovor v zvezi s tem, da v ponovnem postopku ni bil seznanjen z vso dokumentacijo, ki jo je davčnemu organu poslala banka. Kontrolni podatki, ki so za obdavčitev bistveni, so bili tožniku s strani banke že poslani, saj so bili osnova za predložitev davčne napovedi. Dokumentacija, na podlagi katere so bili obrazloženi postopki trgovanja z izvedenimi finančnimi posli in tožniku niso bili posredovani, predstavljajo le podlago za presojo pravilnosti obdavčitve s strani davčnega organa in ne predstavlja absolutne bistvene kršitve postopka.

Tožnik je vložil tožbo iz vseh razlogov po Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1). Izpodbijani odločbi očita kršitev določil Ustave RS in Evropske Konvencije o človekovih pravicah ter sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter postopek ustavi, podrejeno pa, da zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno obravnavanje in odločanje, toženi stranki pa naloži plačilo vseh stroškov tega postopka. Tožnik v tožbi poudarja, da iz popisnega lista za posle na kratko po terminskih pogodbah z dne 24. 2. 2009, ki se nahaja v upravnih spisih, izhaja, da je tožnik v letu 2008 ustvaril negativno davčno osnovo v višini 148.987,75 EUR. Tudi iz obvestila banke A. d.d. o realiziranih dobičkih in izgubah iz naslova trgovanja s sintetičnimi terminskimi posli za leto 2008 tožniku z dne 28. 1. 2010 izhaja, da je tožnik v letu 2008 ustvaril izgubo v višini 51.288,04 EUR. Po mnenju tožnika se davčna osnova lahko določi le na podlagi dejanskega tečaja (ekonomski vidik) in ne na podlagi ECB tečajev (davčni vidik, ki ga zakon ne predvideva). Predmet obdavčitve bi lahko bil le dejanski in ne fiktivni dobiček na podlagi ECB tečaja, ki tožniku ni bil nikoli izplačan. Prvostopna davčna odločba temelji na pisnem pojasnilu A. d.d. z dne 15. 3. 2012 s prilogami, ki pa tožniku ni bil posredovan v izjasnitev in s čimer je podana bistvena kršitev določil postopka. Podana je kršitev 22. člena Ustave ter 6. člena Evropske Konvencije o človekovih pravicah. Z razširitvijo razlage ZDDOIFI v škodo davčnim zavezancem je kršeno načelo zaupanja v delovanje davčnih organov. Predpisi morajo biti jasni in transparentni. Davčni organ bi moral odločati na podlagi zakonov in ne na podlagi pojasnil MF-ja. Davčna osnova je bila določena na podlagi pojasnila DURS z dne 25. 11. 2008 in ne na podlagi ZDDOIFI. Pri določitvi davčne osnove so bili upoštevani valutni tečaji, in sicer razlika med dejanskim tečajem in ECB-jem, čeprav ZDDOIFI tega ne določa. Zakonske norme morajo biti jasne, razumljive in nedvoumne (ustavna odločba št. U-I-64/97). Tožnik dejansko iz odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2008 ni prejel nobenega dobička, zato mu tudi davek ne more biti odmerjen.

Tožba ni utemeljena.

ZDDOIFI po prvem odstavku 11. člena določa, da je davčna osnova od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi. 13. člen zakona pa določa, da se v dobiček od izvedenih finančnih instrumentov vštevajo v davčnem letu doseženi dobički od odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta ali realizirane izgube od odsvojitve le-teh. Šteje se, da je dobiček dosežen ali izguba realizirana v času odsvojitve vrednosti izvedenega finančnega instrumenta. Tožeča stranka in A. d.d. sta dne 17. 2. 2003 podpisala Pogodbo o okvirnih pogojih sklepanja sintetičnih terminskih poslov. V pogodbi je sintetični terminski posel opredeljen kot pogodba z determiniranimi standardi iz 5. točke tega člena, s katero komitent proda osnovno valuto, A. pa jo odkupi za protivrednost v nasprotni valuti ali pogodba, s katero komitent kupi osnovno valuto, A. pa jo proda za protivrednost v nasprotni valuti, v obeh primerih po vsakokrat določenem terminskem tečaju z rokom izpolnitve na datum zapadlosti ter na način, določen s to pogodbo. Dobički in izgube iz trgovanja s sintetičnimi terminskimi posli se izračunavajo v skladu z 9. členom navedene pogodbe, kjer je med drugim določeno, da se komitenta dnevno obvešča o stanju poslov in sicer tudi o izračunu dnevnega dobička ali izgube za posamezen posel. A. d.d. je v skladu s 23. členom ZDDOIFI in v skladu s Pravilnikom o dostavi podatkov za odmero davkov od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2008 posredovala prvostopenjskemu organu podatke o sklenjenih sintetičnih terminskih poslih tožnika, kjer so upoštevali 26. člen ZDDOIFI, ki določa, da se obdavčujejo samo tisti zapiralni posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki so bili odprti po 15. juliju 2008. Sodišče ugotavlja, da so v izpodbijani odločbi navedene vrednosti pridobitev in vrednosti ob odsvojitvi štirih sintetičnih terminskih poslov, ki so bili vsi izvedeni v okviru 12 mesecev imetništva. Omenjeni terminski posli oziroma njihov dobiček in izguba so bili obračunani v skladu z določbami ZDDOIFI (11. člen). Nesporno iz pogodbe, ki je bila sklenjena med A. in med tožnikom izhaja, da banka izračunava dobiček in izgube v skladu s Pogodbo o okvirnih pogojih sklepanja sintetičnih terminskih poslov in iz katere med drugim izhaja tudi to, da banka izračunava dnevni dobiček oziroma izgubo za posamezen posel, ki predstavlja razliko med pogodbeno vrednostjo posla (vrednost, izračunana na podlagi terminskega tečaja) ter poravnalno vrednostjo posla (vrednost izračunana na podlagi dnevnega poravnalnega tečaja oziroma končnega poravnalnega tečaja). Izračun dnevnih dobičkov oziroma izgub je rezultiral v obvestilu tožniku, iz katerega je izhajalo, da je v letu 2008 ustvaril 51.288,04 EUR izgube. Tudi sodišče se strinja, da gre pri tem za ekonomski vidik obračunavanja sklenjenih poslov.

Davčni vidik p se obravnava v skladu z zakonsko podlago po ZDDOIFI, po katerem se dobički oziroma izgube ugotavljajo za vsako posamezno transakcijo z izvedenimi finančnimi instrumenti. Kot že rečeno so v izpodbijani odločbi navedeni štirje terminski posli ter njihove vrednosti, ki jim tožnik v konkretnem primeru ne ugovarja, da bi bile le-te drugačne. Banka je s spornim obvestilom tako tožniku smiselno poročala vrednost njegovega premoženja izvedenih finančnih instrumentov po zaprtju terminskih poslov po dnevih, kjer lahko en dan vrednost naraste ali pa se zmanjša, glede na uspešnost poslov, ne gre pa pri tem za obračunavanje dobička oziroma izgube v smislu določb ZDDOIFI, ki pa se realizirajo z izplačano vrednostjo ob odsvojitvi izvedenega finančnega instrumenta. Prav tako sodišče ugotavlja, da podatki, ki so za obdavčitev tožnika bistveni, in sicer vrednosti poslov ob odsvojitvi in pridobitvi, ki izhajajo tudi iz izpodbijane odločbe ter izračunana vrednost izgub in dobičkov, so bili tožniku s strani banke poslani, saj so bili le-ti podatki osnova za predložitev davčne napovedi. Ostala predložena dokumentacija tako tudi po presoji sodišča ni podlaga za ugotavljanje dejanskega stanja, ampak le podlaga za presojo pravilnosti obdavčitve s strani davčnega organa in tako ne predstavlja absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot to uveljavlja v tožbi tožeča stranka. Posledično pa v tem primeru tudi ni šlo za kršitev ustavnih pravic tožnika oziroma Evropske Konvencije o človekovih pravicah.

Glede tožnikovega ugovora, da se preračunavanje zneskov iz tujih valut v evre ob pridobitvi IFI in njihove vrednosti ob odsvojitvi ne bi smelo vršiti s pomočjo tečaja Evropske centralne banke in na podlagi Navodil DURS-a, sodišče ugotavlja, da je neutemeljen. Pri ZDDOIFI-ju gre za specialno ureditev obdavčitve kapitalskih dobičkov od kapitala, ki niso predmet cedularne obdavčitve po določbah Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Čeprav ZDDOIFI izrecno napotuje le na smiselno uporabo procesnih določb Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) o odmeri kapitalskih dobičkov, je po presoji sodišča pravilno, da se pri odločanju o vprašanjih, ki jih ZDDOIFI ne ureja, uporabljajo pravila splošnega zakona o obdavčitvi – ZDoh-2, ki v 98. in 99. členu določa uporabo tečaj ECB.

Ker je torej po povedanem izpodbijani akt zakonit in pravilen, je sodišče tožbo na podlagi 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

Sodišče za drugačno presojo dokazov od tiste, ki jo je opravila tožena stranka, po povedanem ni našlo podlage. Zato je odločilo o tožbi izven glavne obravnave.

Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.