- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba I Cp 378/2010
ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.378.2010 Civilni oddelek
Povzetek
- Zastaranje odškodninskih terjatevSodišče obravnava vprašanje zastaranja odškodninskih terjatev v skladu z 352. členom Obligacijskega zakonika (OZ), ki določa subjektivni in objektivni zastaralni rok.
- Seznanjenost tožnika s škodo in storilcemSodišče presoja, ali je tožnik pravilno trdil, da je izvedel za škodo in storilca šele po oprostilni sodbi, ter ali ta sodba vpliva na seznanjenost s škodo.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Da je tožnik izvedel za škodo in storilca šele 31.1.2006, ko je bil oproščen kaznivega dejanja, ne vzdržijo kritične presoje, saj ni razumljivega razloga, zakaj bi oprostilna sodba vplivala na seznanjenost tožnika s storilcem in z obstojem škode.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo odškodnine v višini 200.000,00 EUR zaradi objave člankov o tožnikovi vlogi pri tihotapljenju ilegalcev iz Pakistana in Turčije, v katerih je bilo ime tožnika objavljeno v celoti. Sodišče je zahtevek zavrnilo zaradi zastaranja.
Zoper sodbo se pritožuje tožnik in poudarja, da je bil oproščen kaznivega dejanja s sodbo z dne 31.1.2006, šele takrat je izvedel za škodo in storilca, zato ugovor zastaranja ni utemeljen.
Pritožba ni utemeljena.
Iz trditvene podlage tožbe izhaja, da je tožnik utrpel škodo, ker je tožena stranka v člankih z dne 20.9.1999, 20.1.2000, 27.1.2000 in 9.8.2000 o tožnikovi udeležbi v kazenskem postopku poročala z objavo njegovega celotnega imena in priimka in z objavo imena in priimka njegove žene. Zaradi teh člankov je tožnik izgubil poslovne partnerje, prijatelje, znance, ugled, utrpel pa je tudi materialno škodo.
Zastaranje odškodninskih terjatev ureja 352. člen Obligacijskega zakonika (OZ), ki določa tako subjektivni kot objektivni zastaralni rok. Odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v petih letih od njenega nastanka. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je od objave zadnjega članka do vložitve tožbe 13.3.2008 preteklo že več kot sedem let, zato je terjatev tožnika zastarala. Pritožbene navedbe, da je tožnik izvedel za škodo in storilca šele 31.1.2006, ko je bil oproščen kaznivega dejanja, ne vzdržijo kritične presoje, saj ni razumljivega razloga, zakaj bi oprostilna sodba vplivala na seznanjenost tožnika s storilcem in z obstojem škode. Ker pa je že potekel objektivni rok petih let od trenutka nastanka škode, same dejanske ugotovitve sodišča, da je škoda nastala z dnem objave člankov pa tožnik ne izpodbija, so te pritožbene trditve tudi neodločilne. S potekom objektivnega zastaralnega roka je namreč terjatev dokončno zastarala.
Pritožbeni razlogi glede na navedeno niso utemeljeni. Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo kakšnih kršitev, na katere bi pritožbeno sodišče pazilo v okviru uradnega preizkusa (2. odstavek 350. člena ZPP), je slednje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 154. v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP.