Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za pravilno presojo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja zatajitve je pomembna tudi pravilna vrednost zatajenega predmeta, predvsem zaradi tega, ker je bila škoda oškodovancu prisojena, obdolženemu pa naložena kot dodatni pogoj v izrečeni mu pogojni obsodbi.
Pritožbi obdolženega S. K. se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Z v uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženi S. K. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja zatajitve po II. in I. odstavku 215. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ). Izrečena mu je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo enega meseca zapora in preizkusno dobo enega leta ter dodatnim pogojem, da najkasneje v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe plača oškodovanki M. C. znesek 35.000,00 SIT. Sodišče je torej oškodovanki prisodilo premoženjskopravni zahtevek v prej navedeni višini, obdolžencu pa je naložilo v plačilo tudi stroške kazenskega postopka v višini 3.526,00 SIT in na 35.000,00 SIT odmerjeno povprečnino. Proti tej sodbi se je pritožil obdolženi S. K.. V laični pritožbi smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje ter vrnitev zadeve v novo sojenje. Pritožba je utemeljena. Pritožnik v svoji pritožbi zgolj ponavlja navedbe iz zagovorov in glede same storitve kaznivega dejanja ne navaja nobenih novih okoliščin, ki bi utemeljevale drugačno odločitev sodišča prve stopnje, zaradi česar je pritožba v tem delu neutemeljena. Sodišče prve stopnje je namreč navedbe pritožnika, ki se nanašajo na odločilna dejstva, že tekom postopka skrbno preverilo in nesporno ugotovilo tako storitev kaznivega dejanja kot tudi kazensko odgovornost obdolženca. Skrbno izveden dokazni postopek je ovrgel obdolženčev zagovor in potrdil ugotovitev sodišča, da je obdolženi najprej zadržal, nato pa še prodal oškodovankin glasbeni stolp. Takšen zaključek sodišča temelji na izpovedbah številnih prič, ki so potrdile težo sodišča o obstoju kaznivega dejanja zatajitve. Upravičeno pa pritožnik opozarja na vrednost glasbenega stolpa za katero meni, da je previsoka. V ovadbi in prvotnem obtožnem predlogu je bil glasbeni stolp ocenjen na znesek 25.000,00 SIT, kasneje, na glavni obravnavi pa je tožilec na podlagi oškodovankine ocene modificiral obtožni predlog in spremenil vrednost na najmanj 35.000,00 SIT. Obdolženi je ves čas postopka ugovarjal vrednosti glasbenega stolpa (prvotni in spremenjeni) in zahteval, da oškodovanka predloži račun. Sodišče je le nekritično povzelo navedbo oškodovanke in samo ni ugotavljalo prave vrednosti glasbenega stolpa. Ker je vrednost povzeta v krivdorek, na tej podlagi pa je izrečen tudi dodaten pogoj ter oškodovanki prisojen premoženjskopravni zahtevek, gre v tej okoliščini po vsej verjetnosti za zmotno oceno vrednosti oziroma glede na zahtevo obdolženca po preverjanju tudi za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Iz tega razloga je bilo potrebno pritožbi obdolženca v tem delu ugoditi in odločiti, kot izhaja iz izreka sklepa (I. odstavek 392. člena ZKP). V ponovljenem sojenju bo tako za pravilno razsojo zadeve potrebno pridobiti objektiven podatek o pravi vrednosti spornega glasbenega stolpa (pri pooblaščenem trgovcu oziroma serviserju znamke P., ob upoštevanju modela glasbenega stolpa, njegovi vrednosti v času nakupa in njegovi vrednosti glede na starost v času odtujitve).