Jedro

Zahtevek za razveljavitev volitev za člane sveta zavoda je lahko uspešen le tedaj, če so bile podane bistvene kršitve določb postopka, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.

Ker razrešitev vključuje tudi izvolitev nadomestnih članov, se smiselno uporabijo vsa pravila kandidiranja, torej tudi možnost, da kandidate predlagajo drugi. Namen določb o kandidiranju je namreč zagotoviti pluralnost kandidatov in enakopravnost volilnih upravičencev. Če bi možnost kandidiranja imeli samo predlagatelji razrešitve, bi bila izbira volivcev nerealna, ker bi glasovali samo o njihovih kandidatih. Načela ustavnega prava (14. člen Ustave RS - enakost pred zakonom, 43. člen Ustave RS - volilna pravica) zahtevajo, da so volitve izvedene na način, ki omogoča enakopravno kandidiranje. Omejitev predlaganja kandidatov zgolj na pobudnike razrešitve nima opore v Odloku. Takšna razlaga bi iz postopka izključila druge legitimne predlagatelje (vzgojiteljski zbor, sindikat), kar je v nasprotju z načelom pluralnosti in enakopravnosti kandidiranja. Smiselna uporaba pravil namreč zahteva, da se ohrani tudi pluralnost predlagateljev. Omejitev kandidiranja zgolj na kandidate predlagateljev razrešitve tako zagotovo pomeni kršitev pravice do enakopravnega kandidiranja.

Volilna komisija je specialni organ z izključno pristojnostjo za vodenje volilnega postopka. To pomeni, da je samo ona odgovorna za pravilnost in zakonitost izvedbe volitev, za ugotavljanje rezultatov, za odločanje o morebitnih nepravilnostih. V volilnih sporih je procesni subjekt, sodno se preverjajo njene odločitve, zato je nanjo prenesena procesna legitimacija. Čeprav nima splošne pravne subjektivitete, kar sicer pravilno izpostavljajo predlagateljice v pritožbi, ima v tem specifičnem postopku kot nosilec pravic in obveznosti glede izvedbe volitev procesno sposobnost nastopati kot stranka.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Predlagateljice in nasprotni udeleženci sami krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo predlog, da se razveljavijo: i) vsa volilna opravila in glasovanje o odpoklicu članov ter volitev nadomestnih članov Sveta zavoda A., ki je potekalo dne 20. 5. 2025; ii) poročilo volilne komisije o poteku glasovanja za razrešitev predstavnikov delavcev v svetu zavoda A., z dne 20. 5. 2025, s katerim je volilna komisija ugotovila, da so bili razrešeni vsi 4-je člani, predstavniki sveta zavoda A.: B. B., C. C., D. D. in E. E.; iii) poročilo volilne komisije o poteku volitev za potrditev nadomestnih članov predstavnikov delavcev v svetu zavoda A., z dne 20. 5. 2025, s katerim je volilna komisija ugotovila, da so bili potrjeni vsi 4-je nadomestni člani, predstavniki sveta zavoda A.: F. F., G. G., H. H. in I. I.; iv) sklep ravnatelja zavoda A. z dne 28. 5. 2025, s katerim ravnatelj potrjuje poročilo volilne komisije o volilnem izidu za razrešitev (Zapisnik volilne komisije o izvedbi glasovanja za odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda A. z dne 20. 5. 2025): B. B., C. C., D. D. in E. E. ter poročilo volilne komisije o volilnem izidu za izvolitev nadomestnih članov predstavnikov delavcev v svetu zavoda A. (Zapisnik volilne komisije o izvedbi glasovanja za imenovanje nadomestnih predstavnikov delavcev v svetu zavoda A. z dne 20. 5. 2025): F. F., H. H., G. G. in I. I. (I. točka izreka). Odločilo je, da so predlagateljice dolžne nasprotnim udeležencem povrniti stroške postopka v višini 4.202,18 EUR v roku 15 dni brezobrestno, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper sodbo se pritožujejo predlagateljice. Uveljavljajo vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Menijo, da je napačna odločitev sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo ugovor nasprotnih udeležencev, da niso pasivno legitimirani ter zavzelo stališče, da bi bila v predmetnem postopku pasivno legitimirana volilna komisija. Trdi, da je takšno stališče v nasprotju z razumevanjem pravne subjektivitete in ustavnopravnega režima v RS. Izpostavlja, da tudi v primeru izvršbe na plačilo sodnih stroškov, ki bi bila vložena na podlagi sodbe, kjer bi bila nasprotni udeleženec navedena volilna komisija, takšna izvršba ne bi bila uspešna, ker ta organ nima samostojne pravne subjektivitete. Vztraja na stališču, da bi morali volilni upravičenci za vsakega predstavnika v svetu zavoda podati ločen podpis oziroma podpisati ločeno in obrazloženo pisno zahtevo za odpoklic, pa tega niso storili, temveč so podpisali skupno zahtevo za odpoklic štirih članic sveta zavoda, kar je v nasprotju z veljavnim Odlokom (drugi odstavek 16. e) člena). Odpoklic ni mogoč brez ugotovitve krivde v obliki a) kršitev predpisov pri odločanju ali b) neizpolnjevanje obveznosti člana sveta zavoda. Sodišče je napačno ocenilo, da je navedeni normi zadoščeno že z obrazložitvijo pavšalnih razlogov za odpoklic. V postopku bi se moralo upoštevati, da pisna zahteva za odpoklic ne vsebuje predpisanih sestavin in je nepopolna ter bi se morala ali zahtevati odprava pomanjkljivosti ali pa zavrniti zahteva za odpoklic. Predlagatelj vztraja, da je sporno tudi obvestilo ravnatelja z dne 14. 5. 2025, ker je volilna komisija na podlagi tega obvestila (in ne sklepa zavoda, kot to določa 16. b) člen Odloka) razpisala volitve in ker ravnatelj, kljub sklicevanju na določbo šestega odstavka 16. b) člena Odloka ni izvedel drugih opravil, ki mu jih navedena določba (četrti odstavek 16. b) člena Odloka) nalaga. To pa je, da ravnatelj v primeru odsotnosti ukrepov sveta zavoda opravi vsa dejanja, ki so potrebna za izvedbo volitev in ne zgolj posreduje pisno zahtevo volilni komisiji. Ravnatelj je s tem kršil svoje obveznosti, volitve pa so bile razpisane preuranjeno in brez predhodno izvedenih potrebnih postopkov. Tudi smiselna uporaba te določbe nesporno nalaga izvedbo vseh postopkov, določenih v četrtem odstavku 16. b) člena Odloka. Odlok sicer res določa, da v primeru podaje predloga razrešitve sam predlagatelj poda hkrati tudi predlog za nadomestne člane, vendar pa to ne pomeni, da zaradi izvedbe nadomestnih volitev ni potrebno hkrati omogočiti tudi kandidaturo vseh ostalih zainteresiranih upravičencev. Svet zavoda oz. v primeru njegove neaktivnosti ravnatelj, bi torej moral določiti tudi rok za vlaganje morebitnih dodatnih kandidatur. V postopku odpoklica in volitev so bila tako izpuščena bistvena postopkovna pravila glede izvedbe glasovanja, kandidiranja za člane sveta zavoda, onemogočena je bila pravica voliti in biti izvoljen, zaradi česar so volitve nezakonite. S sklicevanjem na določbe Odloka ter pravila Poslovnika sveta zavoda vztraja pri navedbi, da je nezakonit tudi sklep ravnatelja z dne 28. 5. 2025, s katerim potrjuje poročilo volilne komisije o odpoklicu članov sveta zavoda A. in imenovanju novih članov, saj ni nastopila situacija, ki bi ravnatelju dala pravico, da sam sprejme takšen sklep. Izpostavlja, da je kršitve treba sankcionirati in ni podlage, da se vsebini daje prednost pred formo. Sodišče neutemeljeno ni izvedlo zaslišanja prič J. J., K. K. in L. L., s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, saj bi navedene priče lahko izpovedale tudi o šikaniranju predlagateljic, ki so bile diskriminirane, ker so glasovale proti izvolitvi obstoječega ravnatelja za ponovni mandat, zato jih je bilo potrebno odstraniti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglašajo stroške pritožbenega postopka.

3.Nasprotni udeleženci v odgovoru na pritožbo predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Menijo, da je ta neutemeljena. Priglašajo stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev absolutne narave. Odločitev je pravilna, vendar delno iz drugih materialnopravnih razlogov.

6.Predlagateljice v obravnavanem kolektivnem delovnem sporu izpodbijajo zakonitost glasovanja o razrešitvi predstavnikov delavcev v svetu zavoda A. in zakonitost izvedbe volitev novih predstavnikov, kar je oboje potekalo dne 20. 5. 2025. Zahtevajo tudi razveljavitev poročil volilne komisije in v tej zvezi sprejetih sklepov ravnatelja o potrditvi poročila volilne komisije o volilnem izidu. Sodišče prve stopnje je predlog zoper prvo, tretjo, četrto, peto in šesto nasprotno udeleženko zavrnilo iz razloga pomanjkanja pasivne legitimacije, zoper drugega nasprotnega udeleženca pa iz razloga, ker je presodilo, da je bila izvedba volitev zakonita, ker niso bile kršene določbe Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda A.¹ ter Pravilnika o volitvah in odpoklicu članov - predstavnikov delavcev v svet zavoda z dne 16. 4. 2009 (Pravilnik - B1).

7.Predlagateljice so v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevale več kršitev postopka, za katere menijo, da so bistveno vplivale na pravilnost in zakonitost volitev. Ena izmed teh kršitev, na katero se sklicujejo tudi v pritožbi in ki ji je pritožbeno sodišče namenilo posebno pozornost, se nanaša na ravnanje sveta zavoda oziroma ravnatelja v pripravljalni fazi volilnega postopka.

8.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je skladno z drugim odstavkom 16. e) člena Odloka 10 % volilnih upravičencev podalo predlog za razrešitev štirih članic sveta zavoda (predlagateljic v tem sporu). Predlagatelji so hkrati za vsako od razrešenih članic predlagali po eno nadomestno članico. Svet zavoda ni izvedel aktivnosti v zvezi z razpisom volitev, ki so določene v četrtem odstavku 16. b) člena Odloka ter petem odstavku 16. e) člena Odloka, zato je skladno s šestim odstavkom 16. b) člena te naloge prevzel ravnatelj. Slednji ni določil rokov za izvedbo posameznih aktivnosti, ni podal navodil o načinu predlaganja kandidatov, ni omogočil predlaganja kandidatov drugim upravičenim predlagateljem (vzgojiteljski zbor, sindikat), kot to sicer za redne volitve predvideva sedmi odstavek 16. b) člena Odloka. Posledično so bili kot kandidati za nadomestne člane sveta zavoda upoštevani izključno predlogi predlagateljev razrešitve. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da razrešitev članov sveta zavoda ureja specifična določba 16. e) člena Odloka, ki je namenjena hitrejšemu in poenostavljenemu postopku izvolitve novih članov sveta zavoda v primeru uspešnega odpoklica članov sveta. Ker določba tretjega odstavka 16. e) člena Odloka odkazuje le na smiselno uporabo določil, ki urejajo pravila rednih volitev članov sveta zavoda, je presodilo, da ta specialna določba 16. e) člena Odloka svetu zavoda oz. ravnatelju ne nalaga oprave obveznosti iz četrtega in petega odstavka 16. b) člena Odloka.

9.Zahtevek za razveljavitev volitev za člane sveta zavoda je lahko uspešen le tedaj, če so bile podane bistvene kršitve določb postopka, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.² Določba 16. b) člena Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda A. ureja pravila (rednih) volitev članov sveta zavoda, vključno z: obveznostjo sveta zavoda, da določi roke in navodila za volitve (4. odst.), subsidiarno pristojnostjo ravnatelja, če svet zavoda ne izvede aktivnosti (6. odst.), pravico do predlaganja kandidatov več subjektom (7. odst.). Določba tretjega odstavka 16. e) člena Odloka določa, da se za postopek razrešitve članov sveta zavoda smiselno uporabljajo določila, ki določajo pravila volitev članov sveta zavoda. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da svet zavoda ni izvedel aktivnosti, kot so določene v četrtem odstavku 16. b) člena Odloka, niti jih kot subsidiarni zavezanec ni izvedel ravnatelj. Svet zavoda tudi ni potrdil poročila volilne komisije o volilnem izidu za razrešitev in za izvolitev nadomestnega člana (peti odstavek 16. e) člena Odloka), temveč je to dejanje skladno s šestim odstavkom 16. b) člena Odloka opravil ravnatelj.

10.Določba 16. e) člena Odloka govori o smiselni uporabi določb, ki urejajo redne volitve. Smiselna uporaba pomeni, da se pravila prenesejo, kolikor so glede na naravo postopka razrešitve in glasovanja o volitvah nadomestnih članov sveta zavoda primerna. Ker razrešitev vključuje tudi izvolitev nadomestnih članov, se smiselno uporabijo vsa pravila kandidiranja, torej tudi možnost, da kandidate predlagajo drugi (sedmi odstavek 16. b) člena Odloka). Namen določb o kandidiranju je namreč zagotoviti pluralnost kandidatov in enakopravnost volilnih upravičencev. Če bi možnost kandidiranja imeli samo predlagatelji razrešitve, bi bila izbira volivcev nerealna, ker bi glasovali samo o njihovih kandidatih. Načela ustavnega prava (14. člen Ustave RS - enakost pred zakonom, 43. člen Ustave RS - volilna pravica) zahtevajo, da so volitve izvedene na način, ki omogoča enakopravno kandidiranje. Pritožbeno sodišče tako soglaša s stališčem pritožbe, da omejitev predlaganja kandidatov zgolj na pobudnike razrešitve nima opore v Odloku. Takšna razlaga bi iz postopka izključila druge legitimne predlagatelje (vzgojiteljski zbor, sindikat), kar je v nasprotju z načelom pluralnosti in enakopravnosti kandidiranja. Smiselna uporaba pravil namreč zahteva, da se ohrani tudi pluralnost predlagateljev. Omejitev kandidiranja zgolj na kandidate predlagateljev razrešitve tako zagotovo pomeni kršitev pravice do enakopravnega kandidiranja. Dejstvo, da četrti odstavek 16. e) člena Odloka zahteva, da pobudniki razrešitve sočasno predlagajo vsaj enega kandidata, ne pomeni, da so oni edini predlagatelji. Njihova obveznost je le procesni pogoj za začetek postopka, ki pa ne izključuje ostalih pravil. Pobudniki morajo predlagati kandidata, a hkrati mora volilni organ omogočiti tudi drugim predlagateljem (npr. sindikatu, vzgojiteljskemu zboru) predlagati svoje kandidate.

11.Pritožbeno sodišče soglaša tudi s pritožbeno navedbo, da je bil svet zavoda (oz. ravnatelj) dolžan določiti roke za izvedbo posameznih aktivnosti za izvedbo volitev. Namen rokov in navodil je namreč zagotoviti predvidljiv, pregleden in enakopraven postopek. Če roki niso določeni, se lahko kandidature oddajajo neenotno, volilno telo pa nima enake možnosti za pripravo. Če so volitve nadomestnih članov izvedene brez določitve rokov, navodil in pravil kandidiranja, je postopek nepregleden in diskriminatoren, saj imajo kandidati pobudnikov prednost (njihove kandidature so avtomatične), drugi pa ne dobijo enake možnosti, da predlagajo svoje kandidate. To pa pomeni kršitev tako Odloka (četrti odstavek 16. b) člena v povezavi s tretjim odstavkom 16. e) člena) kot tudi splošne pravice do enakopravnega kandidiranja. Ker niti svet zavoda niti ravnatelj nista opravila nalog, ki jih predvideva četrti odstavek 16. b) člena Odloka v zvezi s tretjim odstavkom 16. e) člena Odloka (določitev rokov, navodil, načina predlaganja kandidatov), je prišlo do procesne pomanjkljivosti, ki je bistveno vplivala na zakonitost volitev. Že navedena pomanjkljivost je takšne narave, da bi terjala razveljavitev volitev. Vendar pa navedeno v tej zadevi ni ključno in sicer iz razloga, ker predlagateljice svojega predloga niso uperile zoper pravega nasprotnega udeleženca. V tej zadevi po presoji pritožbenega sodišča namreč nihče od navedenih nasprotnih udeležencev ni pasivno legitimiran.

12.Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je v kolektivnem delovnem sporu glede zakonitosti volitev v volilnih zadevah iz prvega odstavka 52. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) nasprotni udeleženec volilna komisija. V konkretnem primeru predlog ni bil vložen zoper volilno komisijo, temveč zoper delodajalca- zavod A. (prvi nasprotni udeleženec) ter fizične osebe: M. M. (ravnatelj zavoda A.- drugi nasprotni udeleženec), F. F., G. G., H. H. in I. I. (vse novo izvoljene članice sveta zavoda- 3.-6. nasprotna udeleženka). Za zakonito izvedbo volitev je skladno s predpisi odgovorna le volilna komisija, ki vodi postopek volitev in odpoklica članov sveta zavora ter skrbi za zakonitost volitev (3. in 7. člen Pravilnika o volitvah in odpoklicu članov- predstavnikov delavcev v svet zavoda).

13.Sodišče prve stopnje se pravilno sklicuje na specifično opredelitev udeležencev kolektivnega delovnega spora v 45. členu ZDSS-1, ki določa, da lahko v teh sporih kot udeleženec nastopa tudi oseba ali organ, ki je nosilec pravic in obveznosti v razmerju, o katerem se odloča. V obravnavni zadevi gre za spor v zvezi z volitvami članov sveta zavoda (predstavnikov delavcev), torej za spor o sodelovanju delavcev pri upravljanju (52. člen ZDSS-1). Posebnih določb o udeležencih pri tovrstnih sporih ZDSS-1 nima, zato veljajo splošne določbe 45. člena ZDSS-1. Nasprotni udeleženec je oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen. V volilnih zadevah je to volilna komisija, oblikovana v okviru določene pravne osebe.

14.Volilna komisija je specialni organ z izključno pristojnostjo za vodenje volilnega postopka. To pomeni, da je samo ona odgovorna za pravilnost in zakonitost izvedbe volitev, za ugotavljanje rezultatov, za odločanje o morebitnih nepravilnostih. V volilnih sporih je procesni subjekt, sodno se preverjajo njene odločitve, zato je nanjo prenesena procesna legitimacija. Čeprav nima splošne pravne subjektivitete, kar sicer pravilno izpostavljajo predlagateljice v pritožbi, ima v tem specifičnem postopku kot nosilec pravic in obveznosti glede izvedbe volitev procesno sposobnost nastopati kot stranka. Tudi sodna praksa izrecno poudarja, da se spor o zakonitosti volitev ne vodi proti delodajalcu (pravni osebi), ampak vedno proti volilni komisiji te pravne osebe, ker je ta tista, ki je izvedla volitve in sprejela sporne odločitve. Delodajalec (pravna oseba) in izvoljene nadomestne članice sveta zavoda nimajo nikakršne vloge pri vodenju volitev, niso nosilci obveznosti iz materialnopravnega razmerja s predlagateljicami, zato je zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije sodišče prve stopnje zoper njih predlog utemeljeno zavrnilo. Drži sicer, kar navaja pritožba, da volilna komisija nima lastnih sredstev, deluje namreč v okviru pravne osebe. Ker deluje kot organ znotraj pravne osebe, ki jo je ustanovila in jo financira, zanjo ustvarja finančne učinke. Zato stroške, ki nastanejo zaradi postopkov, ki se nanašajo na volitve v določeni pravni osebi v praksi krije pravna oseba, pri kateri je komisija ustanovljena. Vendar slednje v zadevnih sporih ne spreminja niti procesne vloge pravne osebe, v okviru katere je ustanovljena volilna komisija, niti procesne vloge same volilne komisije.

15.Postopek volitev članov sveta zavoda je celovit in zajema, kot je razvidno zgoraj, več medsebojno povezanih faz, od pripravljalnih opravil (ki sta jih bila v konkretni zadevi dolžna opraviti svet zavoda oziroma subsidiarno ravnatelj), preko same izvedbe volitev, do zaključnih dejanj, med katera sodi tudi potrditev poročila volilne komisije o volilnem izidu s strani sveta zavoda oziroma subsidirano ravnatelja. Bistvena kršitev določb postopka izvedbe volitev, storjena v katerikoli od teh faz, ki je vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev, predstavlja razlog za razveljavitev volitev. Čeprav je ravnatelj, kot je bilo pojasnjeno, kršil svoje obveznosti, pa so pravne posledice teh kršitev uveljavljive zgolj v okviru postopka izpodbijanja volitev. Za izvedbo volitev pa je v celoti odgovorna volilna komisija, ki je volitve organizirala in izvedla, vodila glasovanje, ugotovila izid ter ga posredovala svetu zavoda (ravnatelju) v potrditev. Ker ravnatelj volitev ni izvedel niti ni ugotovil njihovega izida, njegova vloga pa je bila omejena zgolj na pripravljalno in zaključno dejanje, ki sta sestavni del celote, za katero je pristojna volilna komisija kot organ, ki jamči za zakonitost volitev, ne more nastopati kot nasprotni udeleženec v postopku za razveljavitev volitev članov sveta zavoda.

16.Ker v obravnavani zadevi nasprotni udeleženci niso pasivno legitimirani, je predlog že iz tega razloga pravilno zavrnjen. Posledično sodišče utemeljeno ni izvedlo zaslišanja prič J. J., K. K. in L. L., saj njihova izpovedba na drugačno odločitev ni mogla vplivati. Zatrjevana bistvena kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP s tem v zvezi zato ni podana.

17.Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, vendar delno iz drugih materialno pravnih razlogov in ker niso podane postopkovne kršitve, na katere je skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

18.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP. Predlagateljice s pritožbo niso uspele, zato same krijejo svoje pritožbene stroške. Odgovor na pritožbo v vsebinskem smislu ne prispeva dodatnih pravno relevantnih argumentov k že podanim navedbam vseh strank in obrazložitvi sodišča prve stopnje. Čeprav imajo nasprotni udeleženci do te vloge formalno pravico, jo pritožbeno sodišče ocenjuje kot nekoristno in zato nepotrebno, zaradi česar stroške njene sestave nosijo nasprotni udeleženci sami (155. člen ZPP).

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 109/08 s spremembami (Odlok).

2Prim. sodbo VSRS VIII Ips 262/2005, VDSS sodba in sklep X Pdp 689/2017.

3Tako tudi 24. člen Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU).

4Enako odločbi VSRS VIII Ips 166/2005 in VIII Ips 275/2006.

5Prim. VSRS sodba VIII Ips 166/2005 in sodba VIII Ips 275/2006, VDSS sodba in sklep X Pdp 659/2018, VDSS sodba X Pdp 334/2015, VDSS sodba in sklep X Pdp 314/2014, VDSS sodba Pdp 302/2006.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 14, 43 Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (1993) - ZSDU - člen 24 Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 45, 52, 52/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.