Jedro

Odziv sodišča na nasilje mora biti prilagojen njegovi intenzivnosti in stopnji ogroženosti žrtve (5. člen ZPND). Gre za odraz načela sorazmernosti, ki zavezuje državne organe, da ustrezno zaščitijo žrtve, po drugi strani pa istim organom postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje:

-v I. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru nasprotnega udeleženca z dne 28. 9. 2025 zoper sklep z dne 17. 9. 2025 delno ugodi ter se sklep V N 1309/2025 z dne 17. 9. 2025 spremeni tudi tako:

-da se I. točki izreka doda naslednji dostavek:

"Izrečeni prepovedi iz prve in četrte alineje ne veljata vsako nedeljo v trajanju dveh ur, ko sme nasprotni udeleženec na naslovu A. obiskati svojo babico B. B. Nasprotni udeleženec mora točen čas svojega prihoda vsak teden napovedati bratu C. C. najkasneje do sobote do 20.00 ure zvečer. Nasprotni udeleženec sme v času obiska babice dostopiti do njenega stanovanja in se zadrževati v njem, sicer pa se ne sme gibati po nepremičnini niti se približati predlagatelju ali na kakršenkoli način vzpostaviti srečanje ali stik z njim."

-da se IV. točka izreka pravilno glasi:

"Nasprotni udeleženec je dolžan roku 15 dni od prejema sklepa povrniti stroške postopka predlagatelja v višini 244,80 EUR v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na račun Okrožnega sodišča v Celju št. TRR: SI56 0110 0637 0421 586, sklic 00 36-1416-2025, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila."

-v IV. točki izreka spremeni tako, da se ta glasi:

"Nasprotni udeleženec je dolžan roku 15 dni od prejema sklepa povrniti stroške postopka predlagatelja v višini 1.419,24 EUR v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na račun Okrožnega sodišča v Celju št. TRR: SI56 0110 0637 0421 586, sklic 00 36-1416-2025, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila."

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Predlagatelj in nasprotni udeleženec sta oče in sin. Predlagatelj živi v sobi nad garažo v stanovanjski hiši na naslovu A. V hiši v ločenih stanovanjih živita tudi sin predlagatelja in brat nasprotnega udeleženca C. C. z družino in babica nasprotnega udeleženca B. B. Nasprotni udeleženec živi s svojo družino v stanovanjski hiši nedaleč stran.

2.Sodišče prve stopnje je 17. 9. 2025 izdalo sklep V N 1309/2025, s katerim je nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev od dneva vročitve sklepa prepovedalo:

-približevanje predlagatelju na razdaljo, krajšo od 200 metrov;

-vzpostavljanje vsakršnih srečanj s predlagateljem;

-navezovanje stikov s predlagateljem, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo;

-vstopiti, približevati se in zadrževati se v bližini stanovanjske hiše na naslovu A., kjer dejansko živi predlagatelj, na razdaljo, krajšo od 200 metrov;

-vstopiti, približevati se in zadrževati se v bližini Mestne občine D., Trg 9, D., kjer ima predlagatelj prijavljeno zakonsko določeno prebivališče, na razdaljo, krajšo od 200 metrov (I. točka izreka).

Za primer kršitve sklepa je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu določilo denarno kazen (II. točka izreka). Odločilo je, da pravno sredstvo zoper sklep ne zadrži izvršitve sklepa (III. točka izreka), in nasprotnemu udeležencu naložilo, da v roku 15 dni od prejema sklepa predlagatelju povrne stroške postopka v višini 244,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (IV. točka izreka).

3.Zoper sklep je nasprotni udeleženec vložil ugovor.

4.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru delno ugodilo in sklep o izreku ukrepov za preprečevanje nasilja v družini v četrti alineji I. točke spremenilo tako, da je razdaljo prepovedi približevanja stanovanjski hiši na naslovu A. z 200 metrov skrajšalo na 100 metrov (I. točka izreka). V preostalem delu je ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da pravno sredstvo zoper sklep ne zadrži izvršitve sklepa (III. točka izreka), in nasprotnemu udeležencu naložilo, da predlagatelju v roku 15 dni od vročitve sklepa povrne stroške postopka v višini 1.419,24 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega do plačila (IV. točka izreka).

5.Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo potek dogodka z dne 27. 6. 2025. Sodišče je sledilo izpovedi predlagatelja, vendar je spregledalo, da je ta opis dogajanja spreminjal. Iz odredbe o prepovedi približevanja izhaja, da je predlagatelj neposredno po padcu policistom povedal, da se je nasprotni udeleženec povzpel po lestvi in vstopil v njegovo sobo. Enak opis dogodka izhaja iz predloga za izrek ukrepov za preprečevanje nasilja v družini in odgovora na ugovor. Ob obisku policistov v bolnišnici in ob zaslišanju na sodišču pa je predlagatelj izpovedal, da je nasprotni udeleženec stal na lestvi, ga zgrabil ter ga vrgel z nadstropja. Poleg tega je predlagatelj zanikal alkoholiziranost, čeprav so to potrdili vsi prisotni. Na drugi strani je sodišče izpoved nasprotnega udeleženca označilo za nekonsistentno, kljub temu da je ta ves čas izjavljal enako. Že sam je kot nenavadno izpostavil, da se predlagatelj med padcem skozi okno ni niti poskušal ujeti za lestev in da se je izvil iz njegovega prijema. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da je bil predlagatelj tisti, ki je ob vstopu nasprotnega udeleženca v sobo začel s fizičnim nasiljem in ga najprej napadel s teniškim loparjem, po odvzemu loparja pa je nadaljeval z napadi in skočil nanj. Ravnanje nasprotnega udeleženca predstavlja silobran in ne more biti obravnavano kot protipravno dejanje. Sodišče je zanemarilo tudi predhodno psihično nasilje predlagatelja nad nasprotnim udeležencem. Z zmanjšanjem razdalje, na katero se nasprotni udeleženec ne sme približati stanovanjski hiši na naslovu A., mu še vedno ni omogočen stik s staro mamo. Poleg tega ima v hiši shranjene dokumente in stvari, ki jih potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti. Nasprotni udeleženec prosi, da ga sodišče oprosti plačila stroškov postopka, saj ima minimalno plačo in preživlja tri otroke. Nasprotni udeleženec ni sam začel postopka, hkrati pa ne more nositi bremena predlagateljeve odločitve, da bo za zastopanje pooblastil odvetnika. Nejasno je tudi, zakaj je predlagatelj zaprosil za pooblaščenca iz D., čeprav že več let biva v A. Bremena takšne odločitve ni mogoče naložiti nasprotnemu udeležencu.

6.Predlagatelj je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

7.Pritožba je delno utemeljena.

8.Odločitev sodišča prve stopnje o upravičenosti izreka ukrepov za preprečevanje nasilja v družini temelji na naslednjih ugotovitvah: 1) odnos med predlagateljem in nasprotnim udeležencem je konflikten; 2) oba prekomerno uživata alkohol, kar še pripomore k stopnjevanju konfliktov; 3) v zadnjega pol leta so se konflikti intenzivirali, v njih sta bila udeleženca drug do drugega žaljiva in provokativna; 4) 27. 6. 2025 se je nasprotni udeleženec v popoldanskih urah zglasil na naslovu A., da bi iz predlagateljeve sobe odpeljal kavč oziroma vzmetnico; 5) predlagatelj je bil močno alkoholiziran; 6) nasprotni udeleženec se je povzpel po lestvi do predlagateljeve sobe, predlagatelj pa je stal pri oknu in mu govoril, naj ne hodi gor; 7) ko je prispel do njega, je nasprotni udeleženec predlagatelja zagrabil in ga potegnil, tako da je padel čez okno na dvorišče z višine več kot dveh metrov; 8) predlagatelj je utrpel udarnino glave ter zlom dveh vretenc; 9) zdravljenje 6. 11. 2025 še ni bilo zaključeno; 10) predlagatelj se zaradi dejanj nasprotnega udeleženca počuti ogroženega, nasprotnega udeleženca se boji.

9.Pritožbeno sodišče navedene dejanske ugotovitve sprejema, saj temeljijo na izčrpnem in natančnem dokaznem postopku ter prepričljivi dokazni oceni. Ker pri samem dogodku ni bil prisoten nihče razen udeležencev, je sodišče prve stopnje njune izpovedi utemeljeno ocenilo zlasti z vidika notranje skladnosti in izkustvene prepričljivosti.

10.Nasprotni udeleženec skuša v pritožbi prikazati neverodostojnost predlagateljevih izjav, vendar izpostavljene nedoslednosti niso takšne, da bi omajale predlagateljevo prepričljivost. Predlagatelj je tako v izjavi policistom ob obisku v bolnišnici kot v izpovedi na sodišču dosledno navajal, da ga je nasprotni udeleženec zgrabil in potegnil, ko je še stal na lestvi. Da naj bi nasprotni udeleženec že vstopil v sobo, je razvidno iz odredbe o prepovedi približevanja in iz vlog v spisu, kjer pa ne gre za predlagateljeve neposredne izjave, temveč povzetek teh izjav s strani drugih. Poleg tega se razhajanja nanašajo zgolj na vprašanje, ali je nasprotni udeleženec vstopil v sobo ali ne, ves čas pa je predlagatelj dosleden v tem, da padca niso povzročili njegova nerodnost, vinjenost ali nesrečno naključje, temveč ravnanje nasprotnega udeleženca.

11.Na drugi strani nasprotni udeleženec tudi v pritožbi prepričljivo ne pojasni, zakaj je - kljub predhodnemu konfliktu s predlagateljem in zavedanju o njegovi vinjenosti - vstopil v njegov zasebni prostor. Pojasnilo, da je želel urediti življenjske razmere predlagatelja in si zagotoviti dostop do svojih stvari, pritožbenega sodišča ne prepriča. Verjetneje je, da sta ga pri tem ravnanju vodila razočaranje in jeza po predhodnem medsebojnem sporu. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je potek dogodka, kot ga je predstavil nasprotni udeleženec, življenjsko neprepričljiv. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je malo verjetno, da se predlagatelj, medtem ko naj bi v strahu visel več kot dva metra nad tlemi, ne bi poizkusil prijeti za lestev, ampak bi se celo aktivno izvil iz prijema nasprotnega udeleženca, ki naj bi ga varoval pred padcem. Vnaprejšnje opozarjanje nasprotnega udeleženca na nelogičnost takšnega ravnanja tega ne naredi nič bolj verjetnega. Sodišče prve stopnje je tudi upravičeno opozorilo na nenavadno obnašanje nasprotnega udeleženca po dogodku. Tudi pritožbeno sodišče meni, da bi v primeru nesrečnega padca reagiral veliko bolj zaskrbljeno in podporno. Namesto tega se je iz predlagatelja norčeval in se mu posmehoval. Pojasnilo nasprotnega udeleženca, da se je po ugotovitvi, da oče ni umrl, sprostil, ni prepričljivo. Tudi če je ob tem spoznanju občutil olajšanje, ni mogoče spregledati, da je bil predlagatelj še vedno močno in vidno poškodovan.

12.Nasprotni udeleženec ni izkazal, da je dogodek potekal na z njegove strani opisan način, torej da ga je predlagatelj pred padcem napadel s teniškim loparjem in se tudi kasneje zaganjal vanj. Njegovo ravnanje zato ni predstavljalo silobrana.

13.Sodišče prve stopnje ni prezrlo, da je bil predlagatelj ob dogodku močno vinjen, prav tako ni spregledalo, da je tudi sam v razmerju do nasprotnega udeleženca ravnal žaljivo, provokativno in verbalno agresivno. Nobenega dvoma ni, da sta bila udeleženca drug do drugega vzajemno psihično nasilna in da sta si s takšnim ravnanjem povzročala čustveno stisko. Kljub temu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dogodek z dne 27. 6. 2025 predstavlja takšno eskalacijo dotedanjega konfliktnega in napetega odnosa med udeležencema, da je nujno posredovanje države za ustavitev obstoječega in preprečitev bodočega nasilja.

14.Odziv sodišča na nasilje mora biti prilagojen njegovi intenzivnosti in stopnji ogroženosti žrtve (5. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini - ZPND). Gre za odraz načela sorazmernosti, ki zavezuje državne organe, da ustrezno zaščitijo žrtve, po drugi strani pa istim organom postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.

15.Nasprotni udeleženec v pritožbi nesorazmernost izrečenih ukrepov utemeljuje v dveh smereh: 1) nasprotnemu udeležencu je zaradi izrečenih ukrepov preprečen dostop do njegovih stvari in orodja, ki jih potrebuje za opravljanje dejavnosti in 2) nasprotnemu udeležencu je zaradi izrečenih ukrepov preprečen stik z babico B. B.

16.Nasprotni udeleženec si lahko dostop do stvari, ki jih hrani na naslovu A., zagotovi kljub izrečenim ukrepom - bodisi tako, da se z eno od oseb, ki biva na tem naslovu, dogovori za predajo stvari na drugem naslovu, bodisi tako, da za prevzem pooblasti tretjo osebo. Njegov interes, da bi do stvari dostopal osebno, ne pretehta nad potrebo po varovanju telesne in duševne integritete predlagatelja.

17.Drugače je s stiki med nasprotnim udeležencem in njegovo babico B. B. Ta je stara 87 let, je nepokretna in svojega bivališča ne more zapustiti. Nasprotni udeleženec je vse do dogodka babico redno obiskoval, sodeloval je pri skrbi zanjo, z namenom nadaljnje skrbi se je udeležil programa usposabljanja na področju socialnega varstva. Med njima je vzpostavljen dober odnos, drug na drugega sta navezana. Izrečeni ukrepi preprečujejo vsakršen osebni stik med njima ter na ta način močno posegajo tako v pravice nasprotnega udeleženca kot v pravice B. B. Ukrepi za preprečevanje nasilja v družini veljajo od 28. 6. 2025. Predlagatelj ni navajal, da je nasprotni udeleženec v tem času izvajal kakršna koli nasilna ali druga neprimerna ravnanja; iz predložene dokumentacije je razvidno, da je po obravnavanem dogodku znova poiskal strokovno pomoč. Navedeni okoliščini utemeljujeta pričakovanje, da je nasprotni udeleženec zmožen bolje kontrolirati svoje vedenje in se v primeru obiska babice vzdržati nasilnih in neprimernih ravnanj, ki bi ogrožala varnost predlagatelja. Čim je tako, so ukrepi, ki takšne obiske onemogočajo, nesorazmerni. Ne gre le za vprašanje, ali je za B. B. primerno poskrbljeno, temveč tudi za pravico vnuka in babice, da vzdržujeta in uživata medsebojni odnos.

Pritožbeno sodišče je zato od izrečenih ukrepov določilo izjemo, ki nasprotnemu udeležencu omogoča obiske babice. Nasprotni udeleženec lahko babico obišče vsako nedeljo v trajanju dveh ur. Zaradi zagotovitve (občutka) varnosti predlagatelja je pritožbeno sodišče odločilo, da mora nasprotni udeleženec točen čas svojega prihoda napovedati bratu C. C. najkasneje do sobote do 20.00 ure zvečer. Pričakovati je, da bo na ta način prihod nasprotnega udeleženca za predlagatelja predvidljiv in se mu bo lahko umaknil. Nasprotni udeleženec sme v času obiska babice dostopiti do njenega stanovanja in se zadrževati v njem, sicer pa se ne sme gibati v okolici hiše niti se približati predlagatelju ali vzpostaviti srečanje z njim. Če bo nasprotni udeleženec določeno izjemo zlorabil, bo sodišče lahko znova poseglo po strožjih ukrepih.

Nasprotni udeleženec neutemeljeno graja stroškovno odločitev. Nasprotni udeleženec je s svojim ravnanjem povzročil potrebo po uvedbi postopka, v njem pa je skoraj v celoti propadel, zato mora povrniti potrebne stroške predlagatelja (osmi odstavek 22.a člena ZPND). Po 9. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) odobrena brezplačna pravna pomoč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke. Nasprotni udeleženec se zato ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da nima sredstev za povrnitev stroškov postopka predlagatelja. Iz pravice do enakega varstva pravic v postopku izhajata tudi pravica do zastopanja po odvetniku in pravica do svobodne izbire odvetnika. Odločitev nasprotnega udeleženca, da pravice do zastopanja po odvetniku ne uresniči, ne vpliva na pravico predlagatelja. Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa. Povrnitev stroškov izbire odvetnika izven kraja, kjer je razpravljajoče sodišče, ji je mogoče odreči le, če je izbira nerazumna ali gre za zlorabo. Takšne okoliščine v konkretnem primeru niso izkazane. Predlagatelj ima stalno bivališče v D., v zadevi so obravnavana intimna in družinska razmerja, pri katerih je zaupanje v odvetnika posebej pomembno, odvetnica pa je bila imenovana z odločbo o brezplačni pravni pomoči.

Sodišče prve stopnje pa je spregledalo, da je bila predlagatelju z odločbo Okrožnega sodišča v Celja Bpp 1416/2025 z dne 14. 8. 2025 odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji. Posledično pri odločitvi ni uporabilo določbe 46. člena ZBPP. Ker gre za okoliščino, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izrek o stroških - tako v sklepu z dne 17. 9. 2025 kot v izpodbijanem sklepu - spremenilo tako, da mora nasprotni udeleženec stroške povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, na račun Okrožnega sodišča v Celju, kot je to razvidno iz izreka sklepa.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano odločitev spremenilo tako, da je določilo izjemo od ukrepov prepovedi približevanja stanovanjski hiši na naslovu A. in predlagatelju, ter tako, da je nasprotnemu udeležencu naložilo, da stroške postopka namesto predlagatelju povrne v proračun (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 22.a člena ZPND). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem in nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Nasprotni udeleženec je s pritožbo skoraj v celoti propadel, navedbe v odgovoru na pritožbo pa niso bile takšne, da bi pripomogle k lažji in hitrejši rešitve zadeve. Prosti preudarek zato narekuje odločitev, da vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka (osmi odstavek 22.a člena ZPND).