Jedro

Le pavšalno sklicevanje na priložene listine ne pomeni ugotovitve upravičenosti predlagateljic do vložitve predloga za obnovo postopka in tudi ne verjetne izkazanosti okoliščin, na katere se ta predlog opira. Predlagateljice bodo morale zato v ponovnem postopku izkazati pravno nasledstvo vlagateljev v sporno nepremičnino in svoj status glede na določbe ZLS in ZUODNO, saj to v upravnem postopku ni bilo natančno ugotovljeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, ZUS) ugodilo tožbi tožeče stranke, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 21.2.2003 v 1. točki, razen kolikor se nanaša na odločitev o predlogu Mestne občine NM v 2. in drugi 3. (pravilno 4.) točki ter zadevo vrnilo toženi stranki v tem delu v nov postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka pod točko 1 izreka odpravila sklep Upravne enote NM z dne 20.9.2000; v izreku pod točko 2 je dovolila obnovo postopka, ki je bil končan s pravnomočno odločbo Upravne enote NM z dne 18.8.1997, na predlog krajevnih skupnosti (stranke predlagateljice), katerim je priznala položaj stranke glede denacionalizirane nepremičnine parc. št. 473, k.o. N.m.; pod točko 3 izreka je zavrgla predlog Mestne občine NM za obnovo postopka z dne 21.10.1999 kot nepravočasen; pod drugo 3. (pravilno 4.) točko pa je zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote NM z dne 20.9.2000. Z navedenim sklepom Upravne enote NM pa je bilo ugodeno predlogu strank predlagateljic in se je dovolila obnova postopka, ki je bil končan z odločbo Upravne enote NM z dne 18.8.1997, glede denacionalizirane nepremičnine parc. št. 473, k.o. N.m. v obsegu, da se prouči nova dejstva in dokaze.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da bi tožena stranka pri odločanju o predlogu krajevnih skupnosti, ki je bil vložen 9.5.2000, morala uporabiti Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000 in 52/02, v nadaljevanju ZUP) glede na določbo 324. člena tega zakona. Po presoji sodišča prve stopnje bi predlagateljice obnove morale v predlogu za obnovo glede na uveljavljano določbo 260. člena ZUP izkazati, da so legitimirane za vložitev predloga in da obstaja uveljavljani obnovitveni razlog, ki opravičuje, da bi v postopku morale biti udeležene kot stranke. Razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi, da so predlagateljice v nepremičnino vlagale in so lastnice objektov na njej, nimajo podlage v predloženih dokazih. Lastništvo objektov oziroma njihova izgradnja, torej vlaganja v nepremičnino, bi bila lahko podlaga, da bi morale predlagateljice, glede na določbe ZDen, sodelovati v postopku. Tožena stranka, ki se je oprla le na dokazila, ni obrazložila, zakaj šteje, da iz teh dokazil verjetno izhaja, da so predlagateljice lastnice objektov na sporni parceli. Navedena dokazila dokazujejo le obstoj objektov (ki tudi ni sporen), ne izkazujejo pa, da so njihove lastnice ali investitorice predlagateljice obnove. Nobena od predlagateljic namreč ni stranka pogodbe z dne 25.5.1993, oziroma razpisne dokumentacije z dne 5.3.1993, ali zahtevajoča stranka za vris objekta pri Geodetski upravi Slovenije. Sodišče prve stopnje zato ugotavlja, da je tožena stranka le pavšalno navedla listinske dokaze, ni pa navedla razlogov, ki so bili odločilni za njeno odločitev in ki naj bi izhajali iz navedenih dokazov. S tako pomanjkljivo obrazložitvijo pa je kršila določbo 3. točke 1. odstavka 214. člena ZUP. Izpodbijana odločba, ki le našteva dokazila, iz katerih pa ne izhajajo lastništvo objektov in vlaganja v nepremičnino s strani predlagateljic, kar bi bila pravna in dejanska podlaga za odločitev v obravnavani zadevi, ne vsebuje elementov obrazložitve, ki so bistveni za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve tožene stranke v tej zadevi. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka upoštevati stališče sodišča prve stopnje in ponovno odločiti, njena obrazložitev bo morala vsebovati tudi dokazno oceno relevantnih dokazov. Pri ponovni odločitvi bo morala upoštevati tudi nesporno dejstvo in ugovor tožeče stranke, da so predlagateljice nastale po uveljavitvi Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) ter da so lahko le pravne naslednice vlagateljev v nepremičnino ter naj pojasnijo pravno nasledstvo. Pred ponovno odločitvijo pa naj upošteva tudi ugovor tožeče stranke, da ji predlog za obnovo postopka še ni bil vročen in naj ga vroči tožeči stranki.

Predlagateljice obnove vlagajo pritožbo iz vseh razlogov po 1. odstavku 72. člena ZUS. Predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo pa tako spremeni, da tožbo zavrne in dovoli obnovo postopka. Sklicujejo se na 51. in 1. odstavek 60. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Ob dejstvu, da tožeča stranka priznava, da na spornem zemljišču stoji objekt za izvajanje dejavnosti kabelske televizije, ki je bil po navedbah tožeče stranke zgrajen s prispevki krajanov, je dejstvo, da je nepremičnina, ki je predmet vračanja, pozidana z razdelilno kabelsko postajo, izkazano. Predlagatelj obnove pa je tisti, ki verjetno izkaže, da je objekt v njegovem premoženju, ali da ima v zvezi z njim določene pravice, ki bi morale biti varovane v postopku denacionalizacije. S pogodbo z dne 25.5.1993 je verjetno izkazano, da imajo ta objekt, ki je namenski, v premoženju predlagateljice kot zakonski pravni nasledniki bivših KS, oziroma imajo v zvezi z njim že po njegovih lastnostih in namembnosti ter ob dejstvu, da gre za del omrežja, ki deluje kot celota, za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Glede na navedeno je dokazano, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe 61. člena ZDen. Prav tako je sodišče prve stopnje posledično nepravilno uporabilo pravni standard "verjetno izkazano" po 1. odstavku 267. člena ZUP.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je predlog za obnovo denacionalizacijskega postopka vložila upravičena oseba in ali je verjetno izkazan obnovitveni razlog.

Po določbi 1. odstavka 267. člena ZUP mora organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, ko prejme predlog, preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Ta določba ZUP ureja procesne predpostavke za vložitev predloga za obnovo postopka. V primeru, da samo ena izmed teh predpostavk ni izpolnjena, pristojni organ s sklepom zavrže predlog za obnovo postopka. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi tožena stranka ni natančno obrazložila, ali so bile stranke predlagateljice upravičene vložiti predlog za obnovo denacionalizacijskega postopka za vrnitev parc. št. 473 k.o. N.m. Predlagateljice bodo morale zato v ponovnem postopku izkazati pravno nasledstvo vlagateljev v sporno nepremičnino in svoj status glede na določbe ZLS in Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO), saj to v upravnem postopku ni bilo natančno ugotovljeno. Le pavšalno sklicevanje na priložene listine tudi po presoji pritožbenega sodišča ne pomeni ugotovitve upravičenosti predlagateljic do vložitve predloga za obnovo postopka in tudi ne verjetne izkazanosti okoliščin, na katere se ta predlog opira. Zato pritožbeni ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.