Up-617/04 - 4

18. 10.2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča I Up 639/2004-2 z dne 9. 6. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep Upravnega sodišča, s katerim je bila zavrnjena zahteva ustavnega pritožnika za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS). Z navedeno zahtevo je pritožnik zahteval začasno ureditev stanja in sicer, da se Upravni enoti Kranj prepove izdajati nadaljnje odločbe o denacionalizaciji kmetijskih zemljišč v solastninskem deležu na kompleksu III.

Začasna odredba je bila predlagana v upravnem sporu, v katerem ustavni pritožnik izpodbija odločbo o denacionalizaciji glede oblike vrnitve nepremičnin v naravi.

Pritožnik navaja, da je denacionalizacijski upravičenec in zahteva vrnitev parc. št. 818/1 in 818/2 k.o. Z. v last in posest. V denacionalizacijskem postopku naj bi bil seznanjen, da njegovi podržavljeni parceli ležita v kompleksu kmetijskih zemljišč III, na katerem so bile že izdane odločbe o vrnitvi v obliki solastninskega deleža. Zato je v teh postopkih, kjer je bilo že odločeno o solastninskem deležu, predlagal obnovo postopka, saj meni, da je bila vrnjena solastnina tudi na njegovih podržavljenih nepremičninah. Pritožnik navaja, da ta kompleks leži na obrobju Kranja ob cesti Kranj-Naklo in naj bi zaradi ugodne lokacije ta zemljišča postala stavbna. Po končani denacionalizaciji naj bi bil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije večinski lastnik kompleksa III, ki naj bi preostale solastnike prisilil v prodajo njihovih zemljišč. Pritožnik Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi, ker naj mu bi bila kršena pravica do enakega varstva pravic in pravica do poštenega sojenja, ter na podlagi 60. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) samo izda začasno odredbo.

B.

Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ne presoja materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijanih sodnih odločb in tudi ne dokazne ocene sodišč. Ustavno sodišče namreč ni instanca rednim sodiščem, temveč v skladu s prvim odstavkom 50. člena ZUstS izpodbijane odločitve preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njimi kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Z navedbami, s katerimi pritožnik utemeljuje ustavno pritožbo, smiselno zatrjuje kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz 22. in 23. člena Ustave.

Z zavrnitvijo začasne odredbe bi bili pritožniku navedeni pravici lahko kršeni, če bi sodišče v postopku odločanja o začasni odredbi storilo kakšno procesno kršitev, ki bi pomenila poseg v človekove pravice, ali pa bi bile arbitrarno (v nasprotju s kakšno človekovo pravico) uporabljene zakonske določbe o pogojih za izdajo začasne odredbe. Za tak primer pa ne gre. V drugem odstavku 69. člena ZUS je določeno, da tožnik lahko zahteva izdajo začasne odredbe tudi za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Gre torej za začasno ureditev stanja glede na sporno razmerje.

Predmet upravnega spora se nanaša na položaj tožnika.

Vrhovno sodišče mu je prepričljivo, logično in razumno obrazložilo, da ni neposredne povezave spornega pravnega razmerja z razmerjem, kot naj bi se uredilo z začasno odredbo.

Zgolj okoliščina, da pritožnik v sodnem postopku s predlogom za začasno odredbo ni uspel, pa sama po sebi še ne pomeni kršitve pravic iz 22. in 23. člena Ustave.

Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan