Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V predmetni zadevi ne gre za spor o postopku izvršbe, zato uporaba 132. člena ZFPPIPP ne pride v poštev, prav tako pa zaradi začetega postopka poenostavljene prisilne poravnave ni druge zakonske podlage za prekinitev postopka individualnega delovnega spora. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrnilo predlog za prekinitev postopka.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev postopka z dne 29. 9. 2016. 2. Zoper sklep pravočasno vlaga pritožbo tožena stranka zaradi vseh pritožbenih razlogov in kršitve ustavnih pravic. Vztraja pri prekinitvi postopka. Sporoča, da je nad njo sprožen postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. St 28/2016, in posledično predmetna zadeva ne more biti obravnavana, dokler ne bo izdan sklep o glasovanju glede poenostavljene prisilne poravnave. Meni, da mora sodišče prve stopnje postopek ob upoštevanju določbe prvega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju in postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) prekiniti. Navaja, da se navedena določba smiselno uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave (1. alineja drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP). Predlaga, da se postopek prekine in prilaga sklep z dne 18. 2. 2016 v zadevi opr. št. St 28/2016, v kateri je sodišče postopek prekinilo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo materialno pravo. Tudi splošno zatrjevana kršitev ustavnih pravic ni podana.
5. Zoper sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka vlaga pritožbo tožena stranka s sklicevanjem na določbo 132. člena Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/07 in nasl. – ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče toženi stranki pojasnjuje, da v predmetni zadevi ne gre za postopek izvršbe (kot v priloženi sodni odločbi, na katero se sklicuje), temveč za individualni delovni spor, ki ga sodišče vodi po določbah Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/04 in nasl. – ZDSS-1) in določbah ZPP. ZFPPIPP v 132. členu ureja vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti le na začetek postopka izvršbe ali zavarovanja ter v prvem odstavku določa, da se postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave, prekine z začetkom postopka prisilne poravnave, pri čemer se postopki izvršbe ali zavarovanja lahko nadaljujejo samo na podlagi sklepa sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave. ZDSS-1 v 2. členu določa, da so delovna sodišča pristojna za odločanje o individualnih in kolektivnih delovnih sporih po določbah tega zakona, pri čemer 19. člen določa, da se v postopkih delovnih in socialnih sporov uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če s tem ni drugače določeno. V predmetni zadevi tako ne gre za spor o postopku izvršbe, za kar se zmotno zavzema pritožba, zato uporaba citiranega 132. člena ZFPPIPP ne pride v poštev, prav tako pa zaradi začetega postopka poenostavljene prisilne poravnave ni druge zakonske podlage za prekinitev postopka individualnega delovnega spora.
6. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v povezavi z 2. točko 366. člena ZPP).