Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Mnenje stranke o kvaliteti izvedenskega mnenja oziroma nestrinjanje z njegovo vsebino nista razloga za odvzem nagrade in tudi ne merilo, na katero bi bilo sodišče vezano pri odmeri nagrade izvedencu. Sodišče je tisto, ki vodi dokazovanje z izvedenci in tisto, ki oceni, ali je izvedenec pri izdelavi izvedenskega mnenja upošteval navodila sodišča.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče izvedencu A. A. priznalo nagrado in stroške v skupni višini 1.402,89 EUR (I. točka izreka). K temu znesku je prištelo še 8,85 % prispevek za PIZ v znesku 124,16 EUR in 0,53 % prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v znesku 7,44 EUR (II. točka izreka). Ugotovilo je, da izvedenec ni zavezanec za DDV (III. točka izreka). Odločilo je še, da se nagrada, stroški in prispevki v skupni višini 1.534,49 EUR izplačajo iz založenih sredstev pravdnih strank in nakažejo na izvedenčev osebni račun (IV. točka izreka).
2. Zoper del sklepa (za znesek 520,77 EUR) se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da izvedencu ne prizna nagrade za izdelavo pisnega izvida in mnenja v znesku 414,00 EUR ter posledično ustrezno zmanjša znesek priznane nagrade (na 805,90 EUR), materialnih stroškov (na 120,89 EUR) in prispevkov (na 82,02 EUR za PIZ in 4,91 EUR za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni), skupaj za znesek 520,77 EUR oziroma podrejeno, da ta sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbenih stroškov ni priglasila.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je glede na priložen obračun stroškov (list. št. 120) in v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik) izvedencu priznalo: za študij spisa do (pravilno nad) 1000 strani 460,00 EUR (5. točka prvega odstavka 48. člena Pravilnika), za ogled 138,00 EUR (3. točka prvega odstavka 50. člena Pravilnika), za čas potovanja na ogled 50,00 EUR (tretji odstavek 50. člena Pravilnika), potne stroške do kraja ogleda in nazaj 14,80 EUR, za soočenje na občini ... 92,00 EUR (2. točka prvega odstavka 51. člena Pravilnika), za čas potovanja 40,00 EUR (tretji odstavek 50. člena Pravilnika), potne stroške do kraja soočenja in nazaj 11,10 EUR (41. člen Pravilnika), za izdelavo zelo zahtevnega pisnega izvida in mnenja 414,00 EUR (3. točka drugega odstavka 51. člena Pravilnika) in materialne stroške v višini 15 % od odmerjene nagrade v znesku 182,99 EUR (tretji odstavek 45. člena Pravilnika).
5. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi najprej za izvedenca imenovalo B. B. (sklep z dne 24. 2. 2014) z nalogo, da odgovori na vprašanje ali je tožeča stranka na spornem objektu opravila vsa dela kot jih vtožuje v tem postopku in poda mnenje o obsegu, vrsti in količini izvršenih del in ovrednoti njihovo vrednost ter vrednost vgrajenih materialov. Le-ta je sodišče obvestil, da izvedenskega mnenja ne more izdelati, saj gre pri spornih delih za skrita dela, katerih obseg in kvaliteta se lahko ugotavlja le na podlagi izmer in količin po gradbeni knjigi, vpisov v gradbeni dnevnik in izdelani projektni dokumentaciji, pri čemer je v obravnavani zadevi gradbena knjiga nepopolna. Tožena stranka je v pripravljalni vlogi z dne 12. 2. 2015 takemu stališču izrecno nasprotovala (list. št. 88), stranki pa sta na naroku 13. 2. 2015 soglašali, da sodišče postavi novega izvedenca gradbene stroke, pri čemer sta se zavezali, da ga bosta predlagali onidve (prim. 244. člen ZPP). Predlagali sta dva izvedenca in odločitev prepustili sodišču, ki je izbralo A. A. in mu s sklepom z dne 13. 5. 2015 dalo enako nalogo, kot pred tem izvedencu B. B. 6. Izvedenec A. A. je izdelal pisno izvedensko mnenje. Podal je svoje mnenje, da je tožeča stranka opravila vsa dela, ki so obračunana v končni situaciji in kot jih vtožuje v tem postopku. Ovrednotil je vrednost izvršenih pogodbenih del ter vgrajenih materialov na spornem objektu, pri čemer je pojasnil, da v primeru, ko izvedba in nadzor del nista takojšnja oziroma sprotna, te vrednosti za nazaj točno ni mogoče ugotoviti.
7. Pritožbeni očitki, da izvedenec dela ni opravil strokovno oziroma po pravilih gradbene stroke, za odmero nagrade v konkretnem primeru niso pravno relevantni. Mnenje stranke o kvaliteti izvedenskega mnenja oziroma nestrinjanje z njegovo vsebino nista razloga za odvzem nagrade in tudi ne merilo, na katero bi bilo sodišče vezano pri odmeri nagrade izvedencu. Sodišče je tisto, ki vodi dokazovanje z izvedenci in tisto, ki oceni, ali je izvedenec pri izdelavi izvedenskega mnenja upošteval navodila sodišča. Ker je v konkretni zadevi sodišče prve stopnje izvedencu za pisni izvid in mnenje priznalo nagrado, je očitno ocenilo, da je izvedenec ustrezno odgovoril na postavljena mu vprašanja oziroma ustrezno pojasnil zakaj na nekatera ni mogel točno odgovoriti. Z navedenim se pritožbeno sodišče strinja. Tudi, če bi šteli, da je izvedenec delo opravil le delno, določbe Pravilnika izvedencu ne odrekajo nagrade za delno opravljeno delo, še posebej ne v primeru kot je obravnavani, ko izvedenec na eno postavljeno vprašanje ni mogel točno odgovoriti iz razlogov (pomanjkljiva dokumentacija), ki ne izvirajo iz njegove sfere. Glede na konkretni primer po oceni pritožbenega sodišča tudi pojasnilo o nemožnosti točnega odgovora predstavlja odgovor na vprašanje. Sporno izvedensko mnenje zato izpolnjuje lastnosti izvedenskega mnenja in ustreza izpolnitvenemu ravnanju h kateremu je izvedenca zavezalo sodišče s sklepom. Izvedencu zato za opravljeno delo pripada nagrada. To velja še toliko bolj upoštevaje, da je prvo postavljeni izvedenec izdelavo izvedenskega mnenja zavrnil iz razloga, da na postavljeno vprašanje ni mogoče natančno odgovoriti, in dejstvo, da sta stranki kljub temu vztrajali pri postavitvi drugega izvedenca, ne da bi pri tem omejili obseg vprašanj le na določen obseg del. Zato pritožbene trditve v to smer niso utemeljene.
8. Sodišče je izvedencu priznalo nagrado za izdelavo zelo zahtevnega mnenja v znesku 414,00 EUR. Ker pritožnica v pritožbi same višine nagrade konkretno ni izpodbijala (temveč je iz razloga neodgovora na postavljeno vprašanje nasprotovala priznanju nagrade v celoti), je pritožbeno sodišče upoštevaje zgoraj navedeno potrdilo prisojeno nagrado za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja.
9. Pritožbene navedbe s katerimi tožena stranka vsebinsko graja ugotovitve izvedenca, za odločanje o pravici do nagrade niso relevantne, temveč bodo lahko upoštevane le v nadaljnjem postopku vsebinskega obravnavanja izvedenskega mnenja. Pomembno tudi ni to, ali bo sodišče v dokaznem postopku izvedenčeve ugotovitve sprejelo, ali jih bo nasprotno kritično dokazno ocenilo. Pri tem pritožbeno sodišče pojasnjuje še, da je treba v pritožbi izraženi dvom v pravilnost izvedenskega mnenja najprej poskušati odpraviti z zaslišanjem izvedenca in šele, če to ne bo uspešno, s postavitvijo drugega izvedenca (tretji odstavek 254. člena ZPP), kar je tožena stranka s pripravljalno vlogo z dne 20. 10. 2015 tudi predlagala.
10. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člen ZPP).