Jedro

Pri tožniku je zaradi omejene gibljivost kolčnega sklepa podana le 30 % telesna okvara zaradi bolezni, zato nima pravice do invalidnine. To pravico bi pridobil, če bi bila zaradi posledic bolezni podana vsaj 50 % telesna okvara.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 30. 11. 2009 in pod isto številko z dne 29. 9. 2009 ter da se tožeči stranki prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro.

Zoper zavrnilo sodbo se pravočasno pritožuje tožnik in v pritožbi navaja, da je bilo sodišče pristransko, da ni zaslišalo zdravnikov, ki so obravnavali njegovo bolezen, niti ni poslušalo njegovih trditev. Ne razume, da se dr. L.L. ni mogel udeležiti obravnave. Upa, da bo pritožbeno sodišče njegovo pritožbo pošteno obravnavalo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstaja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 30. 11. 2009, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote ... št. ... z dne 29. 9. 2009. S slednjo je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do invalidnine za telesno okvaro.

Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Ta v 143. členu določa, da je telesna okvara podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljenju življenjski potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. V 144. členu je določeno, da pravico do invalidnine pridobi zavarovanec za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če znaša telesna okvara najmanj 30 %, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo oziroma za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, če znaša telesna okvara najmanj 50 %, in če ima zavarovanec ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, ne glede na to ali telesna okvara povzroča invalidnost ali ne. Kot telesne okvare se upoštevajo le telesne okvare, ki so kot take določene v Sporazumu o seznamu telesnih okvar (Seznam, Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89).

Sodišče prve stopnje ugotovilo naslednjo dejansko stanje, tako na podlagi listin v sodnem in upravnem spisu, s pomočjo pisnega pojasnila člana invalidske komisije II. stopnje prim. L.L. kot s pomočjo dopolnilnega mnenja invalidske komisije II. stopnje, ki je tožnika tudi osebno pregledala. Pri tožniku gre za omejeno gibljivost kolčnega sklepa in je pri njemu podana 30 % telesna okvara po poglavju VII, točka 7 c zaradi bolezni, in sicer od dneva pregleda na invalidski komisiji II. stopnje, to je od 26. 6. 2012 dalje. Komisija je ob osebnem pregledu ugotovila 1/3 omejeno gibljivost levega kolčnega sklepa v smereh abdukcije, addukcije in rotacije. Pri tožniku je bilo v času upravnega postopka pred toženo stranko na invalidski komisiji I. stopnje ugotovljena obrabna sprememba kolkov in kolen, na desnem kolenu je imel že operirane vezi. Dne 5. 5. 2009 so vstavili brezcementno totalno endoprotezo v levi kolk, 16. 6. 2009 je bil ugotovljen problem rupture, supraspinatosa v abdukciji in antifleksija v levi rami 1500 ter težave z levim kolenom. Po opravljenem zdraviliškem zdravljenju se je gibljivost operiranega kolka izboljšala (meritve in izvid M.M.., dr. med. spec. fiziater z dne 3. 8. 2009). Pritožbeno sodišče šteje, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, da pri tožniku do časa izdaje dokončne odločbe tožene stranke z dne 30. 11. 2009 ni bilo pogojev za priznanje pravice do invalidnine. Tudi iz izvedenskega mnenja invalidske komisije II. stopnje, ki je tožnika dne 28. 9. 2009 osebno pregledala, izhaja, da gibljivost kolka v smeri abdukcije, addukcije in rotacije ni omejena za 1/3 normalne gibljivosti. Navedene gibljivosti operiranega levega kolka, kolen in leve rame, po kriterijih veljavnega Seznama za telesne okvare, ne predstavljajo telesno okvaro, saj gibljivost kolka ni omejena za 1/3 normalne gibljivosti, prav tako ne abdukcija leve rame in opisana gibljivost kolena. Da pri tožniku ni bilo telesne okvare do izdaje dokončne odločbe, izhaja tudi iz osebnega pregleda tožnika na invalidski komisiji II. stopnje dne 26. 6. 2012. Komisija je po pregledu in po meritvah gibljivosti kolenskih sklepov, kolčnih sklepov ter ramenskih sklepov ugotovila, da je pri tožniku podana le 30 % telesna okvara po poglavju VII, B, točka 7 C (omejena gibljivost kolčnega sklepa) zaradi bolezni od 26. 6. 2012. Kakor je pritožbeno sodišče že navedlo pridobi zavarovanec pravico do invalidnine za telesno okvaro v primeru bolezni ali poškodbe izven dela, če je ta najmanj v višini 50 % in če ima zavarovanec ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine ali telesna okvara povzroča invalidnost ali ne. Pri tožniku je podana 30 % telesna okvara zaradi bolezni.

Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje v zadostni meri izvedlo dokazni postopek s pridobitvijo pisnih mnenj specialista ortopeda prim. L.L. in z dodatnim dopolnilnim izvedenskim mnenjem invalidske komisije II. stopnje. Tožnik ima glede telesnih okvar izključno ortopedske težave. Član invalidske komisije II. stopnje, ki je tožnika osebno pregledal dne 26. 6. 2012, je prav tako specialist ortoped doc. dr. N.N... Sodišče nima nobenega razloga, da ob osebnem pregledu in izčrpnem pojasnilu, podkrepljenim z vsemi meritvami temu dopolnilnemu izvedenskemu mnenju ne bi sledilo. Pritožnik v pritožbi ne navede ničesar takega, kar bi pritožbeno sodišče prepričalo v nasprotno, to ne izhaja iz nobenega izvida.

Pritožbeno sodišče tudi ne more slediti pritožbeni navedbi, da bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati vse zdravnike, ki so tožnika zdravili, saj tožnik takšnega dokaznega predloga ni podal, niti ni predložil nobene medicinske dokumentacije, iz katere bi izhajalo drugačno dejansko stanje kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje oziroma pred tem tožena stranka v predsodnem upravnem postopku.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.