19. 2. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Angele Markun, Pavla Markuna in Matjaža Markuna, vsi Bled, ki jih vse zastopa Odvetniška družba Podjed, Kahne in partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 19. februarja 2024

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X DoR 292/2021 z dne 14. 9. 2022 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 500/2020 z dne 5. 10. 2021 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35020-2/2018-17 z dne 5. 3. 2020 in odločbo Upravne enote Radovljica št. 352-2/2017-64 z dne 15. 7. 2019 se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Bled (Uradni list RS, št. 55/09, 71/12 in 77/12 – popr., ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/14, 57/14 in 14/17), kolikor kategorizira javno pot "Koritno VI" (odsek 513076) v delu, ki poteka po zemljišču s parc. št. 533/16, k. o. Ribno, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Upravna enota Radovljica je na podlagi 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – ZJC-B) v korist Občine Bled (v nadaljevanju Občina) razlastila zemljišče s parc. št. 533/16, k. o. Ribno (v nadaljevanju zemljišče), ki je bilo v lasti pritožnikov. S tem v zvezi je med drugim odločila še o prenehanju stvarnih pravic na zemljišču in o izvedbi ustreznih zemljiškoknjižnih postopkov. Med drugim je zavrnila predlog pritožnikov za prevzem v last tudi drugih njihovih nepremičnin. Obrazložila je, da je zemljišče del že kategorizirane javne ceste in da so pogoji za razlastitev podani. Cesta naj bi bila kategorizirana že z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Bled (Uradni list RS, št. 14/99). V Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Bled (v nadaljevanju Odlok/09) naj bi bila cesta vnesena kot odsek 513076. Zoper prvostopenjsko odločbo so tako pritožniki kot tudi Občina vložili pritožbi. Ministrstvo za okolje in prostor je (med drugim) pritrdilo stališču organa prve stopnje glede razlastitve zemljišča. Dodatno je pojasnilo, da je cesta v Odloku/09 označena kot odsek 513076 s potekom "Koritno VI". Upravno sodišče je zavrnilo tožbo pritožnikov zoper prvostopenjsko odločbo in pritrdilo njenim razlogom. Vrhovno sodišče je zavrglo predlog pritožnikov za dopustitev revizije. Navedlo je, da njegova vsebina ni v skladu z zahtevami iz četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, 109/12 in 49/23 – ZUS-1). Pritožniki naj bi očitke usmerjali predvsem na upravni postopek. Predlog za dopustitev revizije naj ne bi vseboval konkretnih in natančnih pravnih vprašanj ter njihove ustrezne, celovite obrazložitve. Obrazložitev določenih vprašanj naj se ne bi nanašala na ta vprašanja (in obratno). V zvezi z enim od vprašanj naj bi bil predlog za dopustitev revizije povsem neobrazložen. Pri večini vprašanj naj pritožniki ne bi navajali okoliščin, ki bi kazale na njihov širši pomen za pravni red kot celoto. Po presoji Vrhovnega sodišča predlog za dopustitev revizije ni bil popoln.

2.Zoper navedene akte so pritožniki vložili ustavno pritožbo. Zatrjujejo kršitve 14., 22., 23., 25., 33., 67. in 69. člena Ustave. Povzemajo dejansko stanje in navajajo, da odločitev upravnih organov krši njihovo pravico do zasebne lastnine, saj napačno izhaja iz dejstva, da je bila sporna javna cesta že kategorizirana. Po ustaljeni ustavnosodni presoji naj bi bil protiustaven vsak odlok, ki kot javno kategorizira površino v zasebni lasti. Odločitve upravnih organov in Upravnega sodišča naj bi bile arbitrarne. Dejstva naj bi bila ugotovljena nepopolno in napačno. Pritožniki pojasnjujejo, kako so bila v dosedanjem postopku v nasprotju z ustaljeno sodno prakso napačno uporabljena tako materialna kot postopkovna pravila. Vrhovno sodišče naj bi zavzelo pretirano formalistično stališče. Kršene naj bi bile pravice pritožnikov do izjave in do enakega obravnavanja, pa tudi do sodnega varstva njihove lastninske pravice ter do pravnega sredstva. Pritožniki razlagajo, zakaj bi moralo Vrhovno sodišče po njihovem mnenju vsebinsko odločiti o reviziji. Vrhovnemu sodišču očitajo, da se je nedopustno omejilo samo na obliko pravnih vprašanj, ki so jih izpostavili. Argumente, ki so jih navedli v reviziji, naj bi spregledalo. Iz sklepa Vrhovnega sodišča naj se ne bi dalo razbrati, ali se je Vrhovno sodišče seznanilo z vsebinskimi razlogi predloga za dopustitev revizije ali pa je morda prebralo le pravna vprašanja.

3.Pritožniki so vložili tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. člena Odloka/09, kolikor se nanaša na v obravnavani zadevi sporno kategorizacijo javne ceste. Zatrjujejo neskladje s 33., 67. in 69. členom Ustave. Kratko pojasnjujejo dosedanji potek postopka in navajajo, da je organ prve stopnje svojo odločitev o izkazanosti javnega interesa za razlastitev oprl na dejstvo, da je na zemljišču kategorizirana javna cesta na podlagi Odloka/09, ki da še ni bil razveljavljen. Vendar pa pred sprejetjem Odloka/09 Občina naj ne bi pridobila lastninske pravice na zemljišču, kar naj bi bilo v skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo protiustavno. Glede na to naj bi imeli pritožniki pravni interes za vloženo pobudo, saj naj bi lahko na ta način dosegli tudi odpravo oziroma razveljavitev posamičnih aktov, izdanih na podlagi Odloka/09. Vsa pravna sredstva naj bi izčrpali.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča v zvezi z odločbama Ministrstva za okolje in prostor in Upravne enote Radovljica zavrglo, ker pritožniki niso izčrpali pravnih sredstev (2. točka izreka). Pritožniki so z vložitvijo nepopolnega predloga za dopustitev revizije sami povzročili, da izredno pravno sredstvo ni bilo izčrpano.

6.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko da, kdor izkaže pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku 24. člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja. Iz navedb pobudnikov izhaja, da svoj pravni interes za pobudo utemeljujejo s tem, da so vložili ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča v zvezi z odločbama Ministrstva za okolje in prostor in Upravne enote Radovljica, ki pa jo je Ustavno sodišče moralo zavreči. To pomeni, da morebitna ugoditev pobudi s tega vidika ne bi mogla vplivati na njihov pravni položaj. Tudi sicer pobudniki ne glede na vloženo ustavno pritožbo ne izkazujejo pravnega interesa za pobudo. Že iz njihovih navedb izhaja, da po izvedenem postopku razlastitve niso več solastniki zemljišča, temveč je njegova lastnica Občina. To potrjujejo tudi javno dostopni zemljiškoknjižni podatki o zemljišču. Ker si pobudniki pravnega položaja torej ne morejo izboljšati z vloženo pobudo, jo je Ustavno sodišče zavrglo (3. točka izreka). Pri tem se ni spuščalo v ugotavljanje obstoja drugih procesnih predpostavk in tudi ne v okoliščino, da Odlok/09 ni veljaven.[1]

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena, pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Veljavni Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/20 in 30/20) v 10. členu določa, da z dnem njegove uveljavitve (to je 13. 6. 2020) preneha veljati Odlok/09.