Jedro

Če ni izpolnjen noben izmed pogojev po 270. čl. ZIZ, je potrebno predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, po kateri bi se toženima strankama prepovedala odtujitev in obremenitev nepremičnin vl.št. 2780 k.o., kjer so vpisane parc.št. 1537, 1593/3 in 1536/3 ter z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani.

Zoper sklep se zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da bo predlogu za izdajo začasne odredbe ugodeno, podrejeno pa naj ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnik se ne strinja s sodiščem, da bo terjatev tožeče stranke dovolj zavarovana tudi, če premoženje toženih strank spremeni formo (nepremičnina v denar). Razlika je po mnenju tožnika kvalitativna, saj nepremično premoženje predstavlja večje zavarovanje kot denarna sredstva, ki jih dolžnik lahko vselej odtuji ali skrije. To, da je vodenje izvršbe na denarna sredstva manj uspešno, pa je notorno dejstvo, pravi pritožnik.

Na pritožbo sta odgovorili toženki, ki pritožbene navedbe zavračata in smiselno predlagata potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče nima pomislekov glede odločitve prvega sodišča. Kot je navedeno že v razlogih izpodbijanega sklepa, ni izpolnjen niti en pogoj po 270.členu Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Ker tožnik niti ni izkazal verjetnosti svoje terjatve, bi bilo sleherno nadaljnje pretresanje o obstoju pogojev iz drugega ali tretjega odstavka 270.člena celo odveč. Že zaradi neizkazanosti prvega pogoja je bilo potrebno predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti. Prvo sodišče v razlogih kljub vsemu pojasni, da niso podane niti nobene nadaljnje predpostavke za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče se z razlogi v celoti strinja ter se nanje sklicuje, da bi ne prišlo do nepotrebnega ponavljanja. Na pritožbene navedbe pa je potrebno reči naslednje. Tožnik s svojimi navedbami želi zavarovanje, se pravi večjo varnost, da bi v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku lahko prišel do poplačila. Tovrstno zavarovanje se često ustanavlja v fazi sklepanja pravnih poslov in sicer zato, da se po eni strani utrdi obveznost ter po drugi strani zavaruje terjatev. Namen tovrstnega zavarovanja v prvi vrsti ni v tem, ker bi prežala konkretna nevarnost, da bo terjatev sicer onemogočena ali otežena, marveč stranke po svoji lastni volji poenostavita njeno uveljavitev, upnik pa se obenem zavaruje pred abstraktno nevarnostjo. Namen začasne odredbe je drugačen. Prvič je prisilnega značaja. Iz tega razloga mora prežati konkretna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali otežena. Zgolj dejstvo, da je izvršba na denarna sredstva težavnejša kot izvršba na nepremičnine take povečane nevarnosti ne predstavlja. Četudi bi navedeno držalo, pa to vseeno ne ustreza pogoju iz 270/2 člena ZIZ. Takšna morebitna težavnejša uveljavitev bi bila tedaj podana vselej, v vseh postopkih. Pomen določbe 270.člena ZIZ pa nedvomno ni v tem, da bi se lahko v prav vsakem postopku izdala začasna odredba. Takšno razlogovanje bi šlo namreč odločno predeleč, saj v fazi odločaja o začasni odredbi še ni rečeno, da terjatev sploh obstoji. Zgolj toliko v odgovor na pritožbene navedbe. Kot rečeno, pa je potrebno pritožbo zavrniti že iz prvostopnih razlogov ter izpodbijani sklep potrditi, saj prvo sodišče ni zagrešilo tudi nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.