Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izvršitveno ravnanje je opisano kot storitev, kar pomeni, da so za ugotavljanje kraja prekrška bistvena izvršitvena ravnanja neposrednega storilca. Do teh pa ni prišlo na sedežu pravne osebe, temveč s protipravnim izvajanjem zdravstvene dejavnosti oziroma oglaševanjem v Mariboru in Šentilju v Slovenskih goricah. Sedež pravne osebe z vidika izvršitvenega ravnanja tako ni odločilen in je po ugotovljenem pritrditi Okrajnemu sodišču v Ljubljani.
Za odločanje je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.
1.Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije je kot prekrškovni organ zoper pravno osebo A. d. o. o. izdal odločbo o prekršku zaradi dveh prekrškov po prvi alineji prvega odstavka 88. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) in dveh prekrškov po devetnajsti alineji prvega odstavka 88. člena ZZDej. Pravna oseba je zoper odločbo vložila zahtevo za sodno varstvo, ki je bila predložena v odločanje Okrajnemu sodišču v Mariboru.
2.Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom ZSV 319/2024 z dne 18. 6. 2024 zadevo odstopilo v odločanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot krajevno pristojnemu. Odločitev je utemeljilo na stališču, da je bila odločitev o izvajanju zdravstvene dejavnosti brez dovoljenja in zavajajočem oglaševanju sprejeta na sedežu pravne osebe v Ljubljani.
3.Okrajno sodišče v Ljubljani je pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti z utemeljitvijo, da so bili prekrški storjeni na območju Okrajnega sodišča v Mariboru. Ni namreč odločilno, kje naj bi se o prekršku razmišljalo, temveč kje je bil prekršek konkretno storjen, to pa je v Mariboru in Šentilju v Slovenskih goricah.
4.Po določbi prvega odstavka 83. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) o sporu o pristojnosti med okrajnimi sodišči odloča skupno neposredno višje sodišče. Ker gre v konkretnem primeru za spor o pristojnosti med okrajnima sodiščema z območij dveh različnih višjih sodišč, o sporu o pristojnosti odloča Vrhovno sodišče.
5.V obravnavani zadevi se obe sodišči strinjata, da je za določitev krajevne pristojnosti sodišča odločilen kraj izvršitve obravnavanega prekrška, ki se določa po t. i. delavnostni teoriji, po kateri se za kraj izvršitve prekrška šteje kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.(1) Sporno med okrajnima sodiščema pa je, kje je kraj izvršitve prekrška, ki je v konkretni zadevi očitan pravni osebi.
6.Po opisu prekrškov iz navedene odločbe o prekršku je bila pravna oseba, s sedežem v Ljubljani, spoznana za odgovorno storitve prekrškov po prvi in devetnajsti alineji prvega odstavka 88. člena ZZDej, ker je njena odgovorna oseba v prostorih velike sejne sobe Mestne četrti Pobrežje v Mariboru in v prostorih Gasilskega doma Šentilj v Slovenskih goricah organizirala izvajanje zdravstvene storitve (meritve gleženjskega indeksa), za katero nima dovoljenja Ministrstva za zdravje, in ker je na letaku za oba dogodka zavajajoče oglaševala zdravstveno storitev.
7.Izvršitveno ravnanje je opisano kot storitev, kar pomeni, da so za ugotavljanje kraja prekrška bistvena izvršitvena ravnanja neposrednega storilca. Do teh pa ni prišlo na sedežu pravne osebe, temveč s protipravnim izvajanjem zdravstvene dejavnosti oziroma oglaševanjem v Mariboru in Šentilju v Slovenskih goricah. Sedež pravne osebe z vidika izvršitvenega ravnanja tako ni odločilen in je po ugotovljenem pritrditi Okrajnemu sodišču v Ljubljani.
8.Glede na pojasnjeno je Vrhovno sodišče odločilo, da je za odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.
-------------------------------
Op. št. (1)Prim. sklepa Vrhovnega sodišča I Kr 4/2016 z dne 18. 2. 2016 in I Kr 54/2018 z dne 20. 11. 2018.