Up-74/05 - 4

11. 3. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 22. februarja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1144/2002 z dne 11. 11. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 624/2001 z dne 12. 6. 2002, z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 462-01-83/01 z dne 30. 3. 2001 in z odločbo Upravne enote Ljubljana št. 351-245/94 z dne 8. 3. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe zoper odločitev upravnih organov o zavrnitvi pritožnikovega predloga za obnovo denacionalizacijskega postopka v delu, ki je bil končan s pravnomočno delno odločbo upravnega organa prve stopnje z dne 30. 10. 2000. Pritožnik je uveljavljal obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – v nadaljevanju ZUP) in ga utemeljeval s sklicevanjem na odločbe, ki naj bi pomenile podlago za podržavljenje.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi Vrhovnemu sodišču očita, da ni upoštevalo odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-130/01 z dne 23. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 54-I/02 in OdlUS XI, 87) in 46. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS). Zato meni, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z 88. členom Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen), z odločbo Ustavnega sodišča in z Ustavo. Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi vse "zavrnilne odločbe na vseh stopnjah", spremeni prvostopenjsko delno odločbo z dne 30. 10. 2000, "do zaključka denacionalizacije" pa naj prepove razpolaganje "s predmetnimi parcelami".

B.

3.Glede na to, da pritožnik izpodbijani odločitvi sodišč očita, da je nepravilna in nezakonita, Ustavno sodišče pojasnjuje, da ustavna pritožba ni priložnost za presojo, ali je bilo v upravnem sporu pravo pravilno uporabljeno. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče v skladu s prvim odstavkom 50. člena ZUstS izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Očitek pritožnika, da Vrhovno sodišče neutemeljeno ni upoštevalo odločbe Ustavnega sodišča, bi sicer lahko pomenil kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Vendar je ta očitek neutemeljen.

4.Predmet te ustavne pritožbe je odločitev o zavrnitvi pritožnikovega predloga za obnovo pravnomočno končanega denacionalizacijskega postopka. Odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo denacionalizacijskega postopka temelji na razlagi določb ZUP glede izpolnjevanja pogojev za obnovo postopka. Vrhovno sodišče je pritožniku pojasnilo tudi, da je delna odločba, s katero je bila zavrnjena zahteva za denacionalizacijo, postala pravnomočna pred objavo odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-130/01. Pritožnik pa z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže, da izpodbijana odločitev temelji na kakšnem pravnem stališču, ki je nesprejemljivo z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Te odločitve namreč upravna organa in sodišči niso sprejeli na podlagi stališč, za katere je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-130/01 ugotovilo, da niso v neskladju z Ustavo. Odločbe Ustavnega sodišča pa same po sebi niso razlog za obnovo postopka.

5.Pritožnik ustavno pritožbo utemeljuje tudi z očitno napačno razlago določb 46. člena ZUstS. Ustavno sodišče je že v sklepu št. Up-755/02 z dne 12. 12. 2003 (Uradni list RS, št. 2/2004 in OdlUS XII, 120) pojasnilo, da določbe 46. člena ZUstS ne morejo biti podlaga za zahtevke za spremembo oziroma odpravo pravnomočnih posamičnih aktov, izdanih na podlagi neustavnih zakonov, temveč so lahko podlaga za morebitne zahtevke za odpravo oziroma spremembo posamičnih aktov, izdanih na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil. Ustavno sodišče namreč zakona ne more odpraviti, temveč ga lahko le razveljavi. Zato imajo tudi t. i. interpretacijske odločbe lahko učinek le na razmerja, o katerih do dne, ko začne odločba Ustavnega sodišča učinkovati, še ni pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Ker Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-130/01 ni odločilo o odpravi podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, temveč je odločilo o skladnosti izpodbijanih določb ZDen z Ustavo, se pritožnik tudi za utemeljevanje te ustavne pritožbe ne more sklicevati na omenjeno odločbo Ustavnega sodišča.

6.Ker z izpodbijanimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče Ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan