Jedro

Sodišče prve stopnje je sodnemu izvedencu naložilo dopolnitev izvedenskega mnenja, za to dopolnitev je izvedenec upravičen do nagrade in sicer do nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije in za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep spremeni tako, da v celoti glasi: „1. Sodnemu izvedencu za varstvo pri delu A.G., Š. 104, ..., se za dopolnitev izvedeniškega mnenja prizna nagrada in materialni stroški v skupnem bruto znesku 158,70 EUR, kar znese z davki in prispevki, ki jih mora poravnati sodišče, 168,22 EUR. Izvedenec ni davčni zavezanec.

2. Neto znesek nagrade v znesku 122,99 EUR se nakaže na osebni račun izvedenca št. ... pri ... banki d.d., PE ....

3. Nagrada se izplača iz položenega predujma v znesku 350,00 EUR, ki ga je položila prvotožena stranka, preostanek 181,78 EUR več plačanega predujma pa se prvotoženi stranki vrne, vse v roku 15 dni.“ Tožeča stranka je dolžna poravnati toženi stranki pritožbene stroške v višini 51,00 EUR, v osmih dneh od izdaje sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu za varstvo pri delu A.G. odobrilo nagrado za dopolnitev izvedeniškega mnenja v znesku 423,20 EUR bruto, kar znese z davki in prispevki 448,50 EUR in neto znesek nagrade v znesku 327,98 EUR, ki se nakaže na osebni račun izvedenca. Nadalje je odločilo, da se nagrada izplača iz položene predujma v znesku 350,00 EUR, ki ga je položila prvotožena stranka, preostanek 98,59 EUR pa je dolžna poravnati prvotožena stranka na račun Delovnega in socialnega sodišča v roku osem dni pod izvršbo.

Prvotožena stranka pravočasno podaja pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o odmeri nagrade za dopolnitev izvedeniškega mnenja sodnemu izvedencu za varstvo pri delu in uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP. Navaja, da predmetni sklep ni mogoče preizkusiti, ker sodišče le na splošno pojasni, da je nagrada odmerjena glede na obseg opravljenega dela in zahtevnost naloge. Kaj naj bi priznana nagrada dejansko predstavljala in kolikšen naj bi bil obseg opravljenega dela in zahtevnost naloge, pa sodišče po veljavnih določbah Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ne pojasni in se zato sklep ne da preizkusiti. Tožena stranka tudi nasprotuje, da bi bila izdelana dopolnitev izvedeniškega mnenja v takšnem obsegu, kot je za dopolnitev sicer značilno, v danem primeru tako sploh ne gre za dopolnitev izvedeniškega mnenja, marveč za njegovo popravo, saj prvotno mnenje teh ugotovitev ni vsebovalo, zaradi česar je toženka ugovarjala, da je prvotno izvedeniško mnenje pomanjkljivo. Ob dejstvu, da je izvedenec že izdelal v konkretni zadevi mnenje, za kar mu je sodišče priznalo s sklepom z dne 21. 12. 2011 (pravilno: 21. 12. 2010) nagrado v bruto znesku s prispevki in davki v višini 673,93 EUR oziroma v neto znesku 492,73 EUR, je izvedenec spis poznal in mu zaradi ponovnega študija spisa stroški ne gredo. Tožena stranka je predlagala dopolnitev mnenja z vlogo z dne 11. 1. 2011, ker je bilo mnenje pomanjkljivo, dopolnitev izvedeniškega mnenja pa razen pregleda dodatno poslane dokumentacije in opredelitve do tega ne predstavlja kakšnega obsežnejšega dela in zahtevnosti naloge izvedenca. Gre za manj obsežno dokumentacijo do 25 strani, za katero bi izvedencu po 46. členu točke 1 Pravilnika šlo 46,00 EUR, za pisno izdelavo dopolnilnega izvedeniškega mnenja pa bi bil izvedenec po 47. členu 1. točke Pravilnika upravičen le do 92,00 EUR. S tem ko je sodišče prisodilo izvedencu bistveno višji znesek nagrade, ki nima opore v pravilniku in veljavnih določilih ZPP, je zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, da gre za obširnejšo delo in zahtevnejšo nalogo, kršilo določila Pravilnika. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da upoštevajoč določbe Pravilnika sodnemu izvedencu za izdelano dopolnitev mnenja ustrezno zniža, zgolj podrejeno, pa da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena in na pravilno uporabo materialnega prava.

Po določbi 249. člena ZPP ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za to delo. Višino in način vrednotenja za odmero nagrade za delo izvedencev ureja Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 – v nadaljevanju: Pravilnik). Iz predloga sodnega izvedenca za varstvo pri delu in požarno varnost A.G. za povračilo stroškov in odmero nagrade je razvidno, da v skladu z določili Pravilnika po točkovnem sistemu predlaga za študij spisa 92,00 EUR, za izdelavo dopolnilnega poročila oziroma mnenja 276,00 EUR in materialne stroške v zvezi z delom (15 % od odmerjene nagrade) v višini 55,20 EUR. Pritožba pravilno opozarja, da je izvedenec v konkretni zadevi že izdelal izvedeniško mnenje, za kar mu je sodišče s sklepom z dne 21. 12. 2010 priznalo nagrado v bruto znesku s prispevki in davki v višini 673,93 EUR. Sodišče prve stopnje je sodnemu izvedencu naložilo dopolnitev izvedeniškega mnenja, da pregleda in poda mnenje glede dokumentacije, za katero je zaprosil toženo stranko, ki pa mu ni bila vročena, ker je bila pošiljka na Pošti Slovenije izgubljena, čeprav mu jo je tožena stranka poslala. Prav tako pa, da pojasni ali je upošteval, da je tožnici zdrsnilo na kovinskem pragu in kako bi bilo ob tem dejstvu možno padec oziroma zdrs tožnice preprečiti ter da odgovori na ostale navedbe v pripravljalni vlogi prvotožene stranke. Sodni izvedenec je dopolnil izvedeniško mnenje z dne 16. 3. 2011. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izvedencu priznan znesek za pisno dopolnitev izvedeniškega mnenja v skladu z določili Pravilnika. Četudi sodišče prve stopnje ni podrobneje obrazlagalo trud, zahtevnost in strokovnost dopolnitve izvedeniškega mnenja, je sklep mogoče preizkusiti in ni pomanjkljivo obrazložen, saj se sklicuje na določbe Pravilnika. Utemeljena pa je pritožba v delu, ki se nanaša na višino priznane nagrade sodnemu izvedencu. Po določbi 49. člena Pravilnika za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije pripada izvedencu oziroma cenilcu za manj obsežne (do 100 strani, kar velja za konkretni primer) 46,00 EUR nagrade. Po določbi 2. odstavka 51. člena Pravilnika pa za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja oziroma cenitve na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo, izvedencu oziroma cenilcu pripada za manj zahtevno 92,00 EUR nagrade. Izvedencu pripadajo tudi materialni stroški v zvezi z delom (15 % od odmerjene nagrade), kar znaša 20,07 EUR. Sodnemu izvedencu tako v skladu s Pravilnikom pripada nagrada za dopolnitev izvedeniškega mnenja v skupnem bruto znesku 158,70 EUR. Pritožbeno sodišče je obračunalo 25 % dohodnine od avtorskega honorarja v znesku 35,70 EUR (35. člen Zakona o dohodnini, ZDoh-1 – Ur. l. RS, št. 54/2004 in nadaljnji) od davčne osnove, ki vsebuje nagrado in stroške, zmanjšano za 10 % na račun normiranih odhodkov in 6 % PIZ po Sklepu o določitvi prispevkov za posebne primere (Ur. l. RS, št. 111/2000) v znesku 9,52 EUR. Tako odmerjena nagrada in stroški so glede na strokovnost in zahtevnost opravljenega dela v skladu z določili Pravilnika. Ker je prvotožena stranka plačala predujem v višini 350,00 EUR, se stroški izvedencu poravnajo iz teh sredstev, razlika pa se vrne prvotoženi stranki na njen račun, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.

Prvotožena stranka je s pritožbo uspela, zato je pritožbeno sodišče v skladu z uspehom pritožbenega postopka prvotoženi stranki priznalo stroške za pritožbo po veljavni Odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2003 in nadaljnji) v višini 125 točk in 2 % materialne stroške, kar ob vrednosti točke (0,459 EUR) znaša skupno 58,52 EUR, ki jih je naložilo v plačilo tožeči stranki, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.