12. 3. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe PAM – CVENK, d. o. o., Šempeter, ki jo zastopa direktorica Polona Rotar, na seji 12. marca 2009

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 3. člena in Priloge 1 Uredbe o obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 43/08 in 16/09) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija 3. člen Uredbe o obveznem organiziranju službe varovanja (v nadaljevanju Uredba) in Prilogo 1, ki je njen sestavni del, na podlagi katerih ji je naloženo obvezno organiziranje službe varovanja v njenem lokalu. Ta obveznost naj bi zaradi velikih stroškov neposredno posegala v njene pravice in pravne interese, poslabšala pa naj bi tudi njen konkurenčni položaj. Okoliški lokali (razen enega) naj ne bi bili zavezanci na podlagi te Uredbe. Meni, da kriteriji za uvrstitev v Prilogo Uredbe niso izdelani, zato naj bi naložitev te obveznosti pomenila omejevanje konkurence v nasprotju z zakonom. Pobudnica naj še nikoli ne bi bila pravnomočno kaznovana za kršitev v zvezi s poslovanjem lokala. Čeprav ima Uredba načeloma pravno podlago v 59. členu Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03 in nasl. – ZZasV), naj bi uvajala popolno in nerazumljivo diskrecijo, s katero naj bi kršila enakost pred zakonom in enako varstvo pravic. Pobudnica navaja, da v zvezi z naložitvijo obveznosti ni dobila odločbe, zato naj ne bi imela možnosti uporabiti pravnih sredstev. Za svojo obveznost naj bi izvedela šele iz Uradnega lista, ki naj bi ga ji izročili policisti. Navaja, da je pobudo vložila v roku iz tretjega odstavka 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Meni, da so izpodbijane določbe Uredbe v neskladju s členi 14, 22, 25, 74 in 153 Ustave.

2.Izpodbijana uredba določa zavezance, ki morajo organizirati službo varovanja, nadzor nad izvajanjem Uredbe in kazenske določbe (1. člen Uredbe). Natančneje predpisuje pogoje za prenehanje obveznosti službe varovanja, način vzpostavitve službe varovanja, dokumente varovanja, varovanje javnih prireditev in pogoje za prenos signala na Policijo, Priloga 1 kot sestavni del Uredbe pa imenoma določa zavezance. Glede na to je Uredba v prvem delu splošni pravni akt (učinkuje erga omnes), torej predpis, vendar pa, ne glede na poimenovanje, to ni v celoti. Uredba namreč v Prilogi neposredno določa zavezance (pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike), ki morajo obvezno organizirati službo varovanja. Ker je s tem določena konkretna obveznost posameznikov in pravnih oseb, gre za ureditev posamičnega pravnega razmerja. Zato ima Uredba v delu, ki obsega Prilogo, naravo posamičnega akta.

3.Ustavno sodišče na podlagi tretje alineje prvega odstavka 160. člena Ustave odloča o skladnosti podzakonskih predpisov z Ustavo in zakonom. Ustavnosti in zakonitosti posamičnih aktov ni mogoče izpodbijati s pobudo pred Ustavnim sodiščem. Zakonitost aktov organov, izdanih v obliki predpisa, če urejajo posamična razmerja, se presoja v upravnem sporu (četrti odstavek 5. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 – v nadaljevanju ZUS-1). Ker je v Prilogi Uredbe zavezancem neposredno naložena konkretna obveznost, ima v tem delu Uredba značilnosti posamičnega akta, ki ga ni mogoče izpodbijati s pobudo pred Ustavnim sodiščem. Zato je bilo treba pobudo v tem delu zavreči. Pobudnica lahko Uredbo, kolikor ureja posamično razmerje, izpodbija s tožbo pri Upravnem sodišču v roku trideset dni od vročitve tega sklepa (četrti odstavek 23. člena ZUS-1).

4.V delu, v katerem je Uredba predpis, lahko da pobudo za začetek postopka za oceno njene ustavnosti in zakonitosti, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08 in OdlUS XVII, 2) sprejelo stališče, da se v primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih pa ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje. To pomeni, da mora pobudnik že v postopku pred pristojnim sodiščem uveljavljati očitke o domnevni neustavnosti oziroma nezakonitosti ureditve, na kateri temelji izpodbijani posamični akt. Ker izpodbijana uredba kot predpis ne učinkuje neposredno, pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za njeno presojo. Zato je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik