Jedro

Nagrada za pregled listin v višini 50 točk ter nagrada za posvet s stranko v isti višini se toženi stranki ne priznata, saj ni šlo za samostojni storitvi, ampak za storitvi, ki sta zajeti pod postavko nagrade za sestavo odgovora na tožbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pravdni stroški, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki, znižajo na znesek 125,16 EUR.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 70,22 EUR v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 182,59 EUR v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

Zoper sklep se v delu, ki presega znesek 125,16 EUR, pritožuje tožeča stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano odločitev spremeni in odloči, da je tožeča stranka dolžna toženi povrniti pravdne stroške v višini 125,16 EUR. Navaja, da je sodišče prve stopnje toženi stranki neutemeljeno priznalo za 100 točk oz. 45,90 EUR previsoke stroške postopka in sicer 50 točk za pregled listin in 50 točk za posvet s stranko. Ti stroški so zajeti v stroških za odgovor na tožbo in ne gre za samostojno storitev, zato tožena stranka do posebne nagrade za ta opravila ni upravičena oz. so ji bili priznani stroški, ki ji ne gredo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, ni storilo, sprejeta odločitev o stroških postopka pa je v izpodbijanem delu napačna zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožba utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je zmotno uporabilo določbe Odvetniška tarife (Ur. l. RS, št. 67/2003 – OT) in sicer Tar. št. 39, ki določa nagrado za nasvete, mnenja in udeležbo na konferencah, preglede spisov in listin (XXI. poglavje OT). Po tej določbi obračuna odvetnik nagrado za posvete in preglede spisov in listin ipd. le, če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. V obravnavani zadevi nagrada za pregled listin v višini 50 točk ter nagrada za posvet s stranko v isti višini 50 točk nista samostojni storitvi, saj sta zajeti v nagradi za odgovor na tožbo. Zato so pritožbene navedbe s tem v zvezi utemeljene, saj tožena stranka do stroškov v višini 100 točk iz navedenih naslovov ni upravičena.

V tem obsegu je torej sodišče prve stroške zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer citirane določbe OT ter 155. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče ob ugotovitvi, da je uveljavljani pritožbeni razlog podan, pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP spremenilo odločitev o stroških postopka tako, da je prisojene stroške znižalo za 100 točk (45,90 EUR) oz. na znesek 125,16 EUR.

Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, je upravičena do povračila pritožbenih stroškov v priglašeni višini, saj so bili pritožbeni stroški priglašeni v skladu z veljavno OZ. Pritožbeni stroški znašajo 70,22 EUR (125 točk za pritožbo, 2 % za materialne stroške, 20 % DDV). V tej višini je zato tožena stranka dolžna tožeči povrniti pritožbene stroške (154., 155. in 165. člen ZPP).