Jedro

Odpravnina ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga predstavlja prejemek iz delovnega razmerja na zakonski podlagi, kateremu se delavec ne more odpovedati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stranke same krijejo vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo naložilo toženi stranki, da je dolžna 1. tožeči stranki A.A. obračunati neizplačano plačo za mesec december 2009 v bruto znesku ... EUR in mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 1. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna plačati stroške v zvezi z delom za mesec december 2009 v višini 124,20 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 1. 2010 dalje do plačila; in da mu je dolžna obračunati regres za letni dopust za leto 2009 v bruto znesku 735,00 EUR ter mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2009 dalje do plačila, vse v roku 8 dni (I. točka izreka); da je dolžna 2. tožeči stranki A.B. plačati odpravnino v višini ... EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 2. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna obračunati neizplačano plačo za mesec december 2009 v bruto znesku ... EUR in mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 1. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna obračunati neizplačano plačo za mesec januar 2010 v bruto znesku ... EUR in mu po odvodu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 2. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna obračunati neizplačano plačo za mesec februar 2010 v bruto znesku ... EUR in mu po odvodu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 3. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna plačati stroške v zvezi z delom za mesec december 2009 v višini 88,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 1. 2010 dalje do plačila, za mesec januar 2010 v višini 88,74 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 2010 dalje do plačila ter za mesec februar 2010 v višini 36,54 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 3. 2010 dalje do plačila in da mu je dolžna obračunati regres za letni dopust za leto 2009 v bruto znesku 735,00 EUR ter mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2009 dalje do plačila, vse v roku 8 dni (II/1. točka izreka), višji tožbeni zahtevek iz naslova plače za mesec februar 2010 v znesku ... EUR in iz naslova stroškov v zvezi z delom za meseca december 2009 in januar 2010 v znesku 20,88 EUR in za mesec februar v znesku 33,93 EUR, pa je zavrnilo (II/2. točka izreka); da je dolžna 3. tožeči stranki A.C. plačati odpravnino v višini ... EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 2. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna obračunati neizplačano plačo za mesec januar 2010 v bruto znesku .. EUR in mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 2. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna obračunati neizplačano plačo za mesec februar 2010 v bruto znesku ... EUR in mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 3. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna plačati stroške v zvezi z delom za mesec januar 2010 v višini 63,18 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 2. 2010 dalje do plačila ter za mesec februar v višini 14,58 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna obračunati regres za letni dopust za leto 2009 v bruto znesku 735,00 EUR ter mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2009 dalje do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo (III/1. točka izreka), višji tožbeni zahtevek iz naslova plače za mesec februar 2010 v znesku ... EUR in iz naslova stroškov v zvezi z delom za mesec januar 2010 v znesku 43,74 EUR in za mesec februar v znesku 54,15 EUR, pa je zavrnilo (III/2. točka izreka); da je dolžna 4. tožeči stranki A.D. plačati odpravnino v višini ... EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. 3. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna obračunati neizplačano plačo za mesec december 2009 v bruto znesku ... EUR ter mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 1. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna obračunati neizplačano plačo za mesec januar 2010 v bruto znesku ... EUR in mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 2. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna obračunati neizplačano plačo za mesec februar 2010 v bruto znesku ... EUR ter mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 3. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna plačati stroške v zvezi z delom za mesec december 2009 v višini 251,60 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 1. 2010 dalje do plačila, za mesec januar 2010 v višini 281,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 2010 dalje do plačila in za mesec februar 2010 v višini 103,60 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna obračunati regres za letni dopust za leto 2009 v bruto znesku 735,00 EUR ter mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2009 dalje do plačila in da mu je dolžna obračunati nadure v znesku 481,60 EUR ter od tega zneska plačati prispevke in davke, vse v roku 8 dni pod izvršbo (IV/1. točka izreka), višji tožbeni zahtevek iz naslova stroškov v zvezi z delom za mesec december 2009 v znesku 59,20 EUR, za januar 2010 v znesku 29,60 EUR in za februar 2010 v znesku 206,40 EUR, pa je zavrnilo (IV/2. točka izreka); da je dolžna 5. tožeči stranki A.E. plačati odpravnino v višini ... EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. 3. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna obračunati neizplačano plačo za mesec december 2009 v bruto znesku ... EUR in mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 1. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna obračunati neizplačano plačo za mesec januar 2010 v bruto znesku … EUR in mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 2. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna obračunati neizplačano plačo za mesec februar 2010 v bruto znesku ... EUR in mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 3. 2010 dalje; da mu je dolžna obračunati neizplačano plačo za mesec marec 2010 v bruto znesku ... EUR in mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 4. 2010 dalje; da mu je dolžna plačati stroške v zvezi z delom za mesec december 2009 v višini 119,88 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 1. 2010 dalje do plačila, za mesec januar 2010 v višini 93,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 2010 dalje do plačila in za mesec februar 2010 v višini 26,64 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna obračunati regres za letni dopust za leto 2009 v bruto znesku 735,00 EUR ter mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2010 dalje do plačila in da mu je dolžna obračunati nadure v neto znesku 117,60 EUR ter od navedenega zneska plačati prispevke in davke z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo (V/1. točka izreka), višji tožbeni zahtevek iz naslova plače za mesec februar 2010 v znesku ... EUR in za mesec marec 2010 v znesku ... EUR ter iz naslova stroškov v zvezi z delom za mesec december 2009 v znesku 26,64 EUR, januar 2010 v znesku 53,28 EUR in februar 2010 v znesku 119,88 EUR ter celotni znesek iz naslova stroškov v zvezi z delom za marec 2010 v znesku 33,09 EUR, pa je zavrnilo (V/2. točka izreka); da je dolžna 6. tožeči stranki A.F. plačati odpravnino v višini ... EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 3. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna obračunati neizplačano plačo za mesec december 2009 v bruto znesku ... EUR ter mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 1. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna obračunati neizplačano plačo za mesec januar 2010 v bruto znesku ... EUR ter mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 2. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna obračunati neizplačano plačo za mesec februar 2010 v bruto znesku ... EUR ter mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 3. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna obračunati neizplačano plačo za mesec marec 2010 v bruto znesku ... EUR in mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 4. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna obračunati regres za letni dopust za leto 2009 v bruto znesku 735,00 EUR ter mu po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2009 dalje do plačila in da mu je dolžna izplačati odškodnino v višini 1.878,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 2010 dalje do plačila, vse v roku 8 dni (VI. točka izreka). Sodišče prve stopnje je v skladu z uspehom v sporu odločilo, da je tožena stranka dolžna vsakemu tožniku povrniti stroške postopka v znesku 295,50 EUR v roku 8 dni od dneva vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti dalje do plačila (VII. točka izreka).

Tožena stranka se je pritožila zoper sodbo v delu ugoditve tožbenih zahtevkov iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava po določbah 1. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da sodišče v obrazložitvi sodbe povzema izpovedbe tožnikov, ki so v nasprotju z objektivnimi dejstvi. Tožniki so se odpovedali odpravninam iz razloga, da so se po prenehanju delovnega razmerja lahko prijavili pri zavodu za zaposlovanje. V kolikor jim v spornih mesecih ni izplačevala plače, so imeli možnost uporabiti izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče je zmotno ugotovilo, da je odpoved odpravnini v obliki enostranske izjave nična oziroma neveljavna. Njihove izjave nimajo narave sporazuma, določenega v petem odstavku 109. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in spremembe). Glede tega jim ni v ničemer kršena ustavna pravica do varstva njihovega dela, niti pravica do socialne varnosti, saj imajo to zagotovljeno v okviru zavarovanja za primer brezposelnosti. Pri odpravnini ne gre za neodtujljivo pravico, kar pomeni, da lahko delavec z njo prosto razpolaga. Tožniki so v spornem času soglašali z znižanjem plač, zaradi česar bi moralo sodišče upoštevati zneske odpravnin v skladu z dejansko prejeto plačo. Ne strinja se tudi z odločitvijo o stroških postopka. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu spremeni sodbo tako, da zahtevke tožnikov v celoti zavrne oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožniki v odgovoru na pritožbo navajajo, da je sodišče o zahtevkih v izpodbijanem delu sodbe pravilno razsodilo. Nasprotujejo navedbam tožene stranke, da odpoved odpravnini ni pogoj za prijavo na zavodu za zaposlovanje. Tudi sicer gre pri takšnih navedbah za pritožbene novote, ki se v pritožbenem postopku ne morejo upoštevati. Tožena stranka jim v spornem času ni izplačevala plač in ostalih prejemkov iz delovnega razmerja. Delavec se odpravnini ne more odpovedati, saj bi bilo to v nasprotju z namenom in smislom takšne zakonske pravice. Tožena stranka ni v ničemer dokazala, da jim je v spornem času zakonito znižala plače, oziroma da bi o tem ustrezno soglašali. Zato predlagajo, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in v izpodbijanem delu potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijana sodba v odločilnih dejstvih pravilne dejanske in pravne razloge. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdano sodbo ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je opozorila pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe tožene stranke še odgovarja: Tožniki v sporu uveljavljajo od tožene stranke denarne prejemke iz naslova delovnega razmerja, ki jim jih tožena stranka do prenehanja delovnega razmerja še ni poravnala. V delovnem pravu velja pravilo, da predstavlja plača pravico delavca za opravljeno delo v skladu s pogodbo o zaposlitvi, ki jo je delodajalec dolžan izplačevati v dogovorjenem roku in višini, drugače pride z izpolnitvijo takšne obveznosti v zamudo. Tožniki so v sporu zahtevali plačilo zaostale plače, stroške v zvezi z delom, regres za letni dopust za leto 2009, nadure in zaradi odpovedane pogodbe o zaposlitvi še odpravnino na podlagi določbe 109. člena ZDR. Tožena stranka je tožnikom v začetku leta 2010 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, razen tožniku A.F., ki je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožniki so v tožbi ustrezno opredelili zahtevke po višini v skladu z višino plače in ostalih prejemkov po pogodbi o zaposlitvi ter izplačilnih listih. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku preizkusilo njihove zahtevke tako po temelju kot višini ter jim v večini ugodilo, v presežku pa zahtevke zavrnilo, pri čemer je v sodbi obrazložilo tako dejanske kot pravne razloge sprejete odločitve. Pritožbeno sodišče se z njimi v celoti strinja.

Neutemeljena je pritožba, da so se tožniki ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi odpovedali pravici do odpravnine. V tej zvezi so tožniki A.B., A.C., A.D. in A.E. izpovedali, da jim tožena stranka v zadnjih mesecih ni izplačevala zaslužene plače in stroškov, zaradi česar so pristali na njeno zahtevo, da ji podpišejo izjavo o odpovedi odpravnini, nakar jim je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se takšne odpovedi tožnikov ne morejo upoštevati ter se glede tega pravilno sklicevalo na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up 63/2003 z dne 27. 1. 2005, da se delavec pravici do odpravnine ne more odpovedati. Pri odpravnini gre za posebno pravico delavca, ki mu pripada ob prenehanju delovnega razmerja. Njen temeljni namen je zagotoviti delavcu minimalno socialno varnost oziroma dohodek zaradi izgube zaposlitve, saj mu pomaga premostiti finančne obveznosti v obdobju do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. Zato pritožbeno zavzemanje, da pri odpovedi delavca do izplačila odpravnine ne gre za kršitev ustavne pravice do varstva pri delu oziroma pravice do socialne varnosti, ne more biti sprejemljivo. Kot je že navedeno gre pri odpravnini za prejemek iz delovnega razmerja na zakonski podlagi, ki se mu delavec ne more odpovedati.

Neutemeljena je pritožba, da je tožnikom priznana odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v previsokem znesku. Glede tega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožena stranka v spornem času ni imela nobene podlage za enostransko zniževanje plač delavcem. V tej zvezi tožena stranka tudi ni dokazala, da je prišlo do njihovega znižanja v soglasju s tožniki. Sodišče prve stopnje je glede vsakega tožnika preizkusilo zahtevke po višini na podlagi posameznih izračunov ter podatkov iz predloženih listin. Tožena stranka v sporu ni predložila morebitnih drugačnih izračunov, zaradi česar je imelo sodišče prve stopnje tako dejanske kot pravne razloge, da je o zahtevkih razsodilo na podlagi podatkov in izračunov, s katerimi je edino razpolagalo. Poleg tega opozarjanje tožene stranke na slab finančni položaj ter nesolventnost ne more biti sprejemljiv in jo takšni razlogi ne odvezujejo od dolžnosti, da poravna delavcem za opravljeno delo zasluženo plačilo ter ostale povezane denarne obveznosti iz naslova delovnega razmerja, kot je to predpisano v zakonu in kolektivni pogodbi.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo tudi odločitev o stroških postopka. Ugotovilo je, da so glede na uspeh s tožbenimi zahtevki pravilno priznani tožnikom v skladu z dejansko potrebnimi opravili zastopanja po pooblaščencu ter veljavno odvetniško tarifo in po višini naloženi v plačilo (sorazmerno glede vsakega tožnika) toženi stranki.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Stranki sta v pritožbenem postopku priglasili stroške in sicer tožena stranka v zvezi z vloženo pritožbo, tožniki v zvezi z vloženim odgovorom na pritožbo. Pritožbeno sodišče je odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške, saj tožena stranka s pritožbo ni uspela, medtem ko na drugi strani odgovor tožnikov ni v ničemer prispeval k sprejeti rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).