Jedro

Zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o preiskavi ni dovoljena.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Murski Soboti je s sklepom Kpr 46967/2010 z dne 21. 6. 2010 po prvem odstavku 169. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odločila, da se zoper obdolženega J. U. opravi preiskava, ker je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi s prvim odstavkom 204. člena in 20. členom Kazenskega zakonika 1 (v nadaljevanju KZ-1). Senat istega sodišča je s sklepom I Ks 46967/2010 z dne 24. 8. 2010 obdolženčevo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

2. Obdolženec je zoper navedeni pravnomočni sklep vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri izpodbija zakonitost izvedene hišne preiskave, hkrati pa nakazuje, da sodnik S. J. ne bi smel sodelovati pri izdaji odredbe o hišni preiskavi.

3. Po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP se sme zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, po pravnomočno končanem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti. V četrtem odstavku istega člena je predpisano, v katerih primerih se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan. Po tej določbi je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti le zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora in zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora, v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena ZKP) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena ZKP).

4. Obdolženec je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o uvedbi preiskave. Glede na navedeno postopkovno ureditev zoper takšen sklep vložitev tega izrednega pravnega sredstva ni dovoljena. Zato je Vrhovno sodišče obdolženčevo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno (drugi odstavek 423. člena ZKP).