Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 1424/2017-12

ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.1424.2017.12 Upravni oddelek

komunalni prispevek odmera komunalnega prispevka pravna podlaga za odmero neto tlorisna površina objekta pomanjkljiva obrazložitev bistvena kršitev določb postopka
Upravno sodišče
25. september 2019
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

S plačilom komunalnih prispevkov so bila določena sredstva že namenjena gradnji (iste) komunalne infrastrukture. Sredstva, ki so bila že plačana za komunalni prispevek, so dejanska vlaganja v isto komunalno opremo, zato jih je treba pri odmeri komunalnega prispevka upoštevati.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Občina Žirovnica št. 429-0003/2017 z dne 25. 4. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo naložil tožnikoma kot investitorjema novogradnje (legalizacije) stanovanjsko poslovnega objekta na zemljiščih parc. št. 235/6, 235/7 in 235/8, vse k.o. ..., v plačilo komunalni prispevek v višini 10.161,50 EUR. V obrazložitvi navaja, da se za izračun komunalnega prispevka uporablja Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Žirovnica (Odlok, Uradni list RS, št. 43/2011, 50/2013 in 87/2014). Iz priloženih dokumentov izhaja, da je bil v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja iz leta 1989 že poravnan komunalni prispevek za vodovod in kanalizacijo, zato je organ oba zneska revaloriziral na dan 24. 4. 2017 in ugotovil, da je bil komunalni prispevek za vodovod plačan v višini 208,61 EUR, za kanalizacijo pa v višini 287,66 EUR, kar je pri odmeri upošteval. V nadaljevanju obrazložitve pojasnjuje način izračuna.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnikov zavrnil. V obrazložitvi navaja, da so v vodilni mapi priloženega PGD navedene površine kot za novogradnjo, saj gre v predmetni zadevi v celoti za legalizacijo objekta na naslovu ... (stanovanjska hiša s poslovnim prostorom za storitvene dejavnosti). V primeru legalizacije se skladno s prvim odstavkom 6. člena Odloka komunalni prispevek obračuna kot za novogradnje, zato prvostopenjski organ višine komunalnega prispevka ni mogel izračunati drugače. Sedmi odstavek 6. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Pravilnik), na katerega se sklicujeta tožnika v pritožbi, tako v navedenem primeru novogradnje (legalizacije) ne pride v poštev.

3. Tožnika se s tako odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da sta zaradi neskladne gradnje, torej zaradi spremembe neto tlorisne površine in spremembe naklona strehe ter namembnosti objekta na naslovu ..., Žirovnica, ki v naravi predstavlja stanovanjsko poslovni objekt, stoječ na parc. št. 235/6, 235/7 in 235/8, vse k.o. ..., pridobila novo gradbeno dovoljenje. Vendar pa sta njuna pravna prednika za predmetno nepremičnino, stoječo na parc. št. 235/6 k.o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo na naslovu ..., gradbeno dovoljenje pridobila že v letu 1989 in tedaj plačala vse potrebne prispevke. Za nepremičnino, stoječo na parc. št. 235/7 k.o. ..., ki v naravi predstavlja garažo na naslovu ..., sta pravna prednika tožnikov prav tako plačala komunalni prispevek, in sicer 8. 12. 2014. Izpostavljata, da je nepremičnina na naslovu ... že priklopljena na kanalizacijsko omrežje ter da zgolj spreminjata neto tlorisno površino in namembnost objekta. Zato sta prepričana, da nikakor nista zavezanca za plačilo komunalnega prispevka za celoten objekt, kot je to neutemeljeno menil upravni organ. Prepričana sta, da je prvi odstavek 6. člena Odloka nezakonit, saj je v nasprotju z določbo 80. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) in določbo sedmega odstavka 6.člena Pravilnika. Zato menita, da sta dolžna plačati le razliko komunalnega prispevka zaradi spremembe tlorisne površine in spremembe namembnosti objekta. Sodišču predlagata, da izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži povrnitev njunih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi.

5. Tožnika v pripravljalni vlogi z dne 17. 10. 2017 vztrajata pri tožbi.

6. Tožba je utemeljena.

7. Zakonska podlaga za odmero komunalnega prispevka je ZPNačrt. Skladno z 79. členom tega zakona je komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini (prvi odstavek); komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme se lahko odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme (tretji odstavek). Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost (80. člen ZPNačrt). Komunalni prispevek se določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (prvi odstavek 82. člena ZPNačrt).

8. Med strankama je sporna odločitev prvostopenjskega organa, ki je tožnikoma, kot investitorjema novogradnje (legalizacije) stanovanjsko poslovnega objekta na zemljiščih s parc. št. 235/6, 235/7 in 235/8, vse k.o. ..., naložil v plačilo komunalni prispevek v višini 10.161,50 EUR. Svojo odločitev je organ obrazložil s sklicevanjem na Odlok ter ob upoštevanju podatkov, ki izhajajo iz v postopku predloženih dokumentov in uradnih (javno dostopnih) evidenc, izračunal obveznost tožnikov tako, da je znesek že poravnanega komunalnega prispevka za vodovod in kanalizacijo revaloriziral na dan 24. 4. 2017 ter upošteval (odštel) pri odmeri komunalnega prispevka v izpodbijani odločbi.

9. Med strankama torej ni spora o tem, da je bil pravnim prednikom tožnikov že odmerjen komunalni prispevek za vodovod in kanalizacijo, in sicer, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja iz leta 1989, ko je bil objekt na naslovu ... tudi priključen na vodovodno in kanalizacijsko omrežje, kar tožnika zatrjujeta ves čas postopka. V postopku tudi zatrjujeta, da v obravnavanem primeru ne gre za legalizacijo oziroma novogradnjo objekta kot celote, temveč (zgolj) za spremembo zunanjih gabaritov zazidanega stanja od pridobljenega gradbenega dovoljenja iz leta 1989 ter da se na hiši spremeni samo zunanje stopnišče, ki vodi v neizkoriščeno podstrešje, ki je trenutno speljano direktno na vozišče občinske ceste, in naklon strehe.

10. Toženka se je pri svoji odločitvi oprla na določbo prvega odstavka 6. člena Odloka, v skladu s katero se komunalni prispevek v primeru legalizacije obstoječega objekta zanj obračuna na enak način, kot je prikazan v 5. členu Odloka, ki določa izračun višine komunalnega prispevka za novogradnje. Ni pa odgovorila na v prejšnji točki obrazložitve te sodbe povzete trditve tožnikov oziroma ni konkretizirano pojasnila, zakaj se je pri odločitvi oprla na citirano določbo prvega odstavka 6. člena Odloka, kar bi po presoji sodišča morala storiti in odgovoriti na trditve tožnikov v postopku, še toliko bolj glede na vsebino v tem upravnem postopku predložene vodilne mape PGD1, ki je del upravnega spisa zadeve in ki, kot je vsaj na prvi pogled videti, potrjuje navedbe tožnikov. Te pomanjkljivosti obrazložitve izpodbijane odločbe ni odpravil niti organ druge stopnje s pritožbeno odločbo, čeprav sta tožnika v pritožbi izrecno navedla, da bi upravni organ moral upoštevati določbo sedmega odstavka 6. člena Pravilnika2. Zato sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP).

11. Po povedanem je sodišče tožbi ugodilo zaradi bistvene kršitve določb postopka na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem je upravni organ vezan na stališče sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

12. Zaradi večje učinkovitosti ponovljenega postopka pa sodišče na tem mestu zgolj pripominja, da bo moral upravni organ, kolikor bo v ponovljenem postopku ugotovil, da v obravnavanem primeru ne gre za legalizacijo oziroma novogradnjo objekta kot celote, kar zatrjujeta tožnika, že plačani komunalni prispevek upoštevati pri odmeri komunalnega prispevka skladno z določbo sedmega odstavka 6. člena Pravilnika ter drugega in nadaljnjih odstavkov 6. člena Odloka, torej ob upoštevanju (zgolj) razlike neto tlorisne površine obstoječega in novega objekta. S plačilom komunalnih prispevkov so bila namreč določena sredstva že namenjena gradnji (iste) komunalne infrastrukture. Povedano drugače: sredstva, ki so bila že plačana za komunalni prispevek, so dejanska vlaganja v isto komunalno opremo, zato jih je treba pri odmeri komunalnega prispevka upoštevati na v tej točki obrazložitve navedeni način. Iz povedanega sledi, da ni utemeljen tožbeni ugovor nezakonitosti določbe prvega odstavka 6. člena Odloka, ki ureja plačilo komunalnega prispevka v primerih legalizacije. Bo pa moral upravni organ v ponovljenem postopku, kot že rečeno, preučiti navedbe tožnikov in vsebino v postopku predloženih listin (vodilne mape PGD) ter po tem uporabiti ustrezno določbo Odloka in Pravilnika glede na dejanske ugotovitve v ponovljenem postopku, ali gre v obravnavanem primeru za legalizacijo celotnega objekta ali pa (zgolj) za spremembo zunanjih gabaritov zazidanega stanja od pridobljenega gradbenega dovoljenja iz leta 1989, spremembo zunanjega stopnišča in naklona strehe, kar kot rečeno zatrjujeta tožnika v postopku ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti.

13. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na seji, na podlagi določbe prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je ugotovilo, da je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnega spisa očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

14. Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku tožnikov temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanem Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetnica, zato se jima skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR. Toženka je dolžna te stroške povrniti v roku 15 dni od vročitve sodbe, v skladu s prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika pa od poteka roka za prostovoljno plačilo teh stroškov tečejo zamudne obresti.

1 Glej: Splošni opis na 16. strani vodilne mape PGD. 2 Skladno z določbo sedmega odstavka 6. člena Pravilnika se zavezancu, ki spreminja neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost, komunalni prispevek odmeri tako, da se izračunata višina komunalnega prispevka po spremembi neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta in višina komunalnega prispevka pred spremembo neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta; komunalni prispevek, ki se odmeri zavezancu, predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in komunalnim prispevkom pred spremembo neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta; če je razlika negativna, se komunalni prispevek ne plača.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia