Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnika sta v letu 1993 pri Temeljnem sodišču v Murski Soboti s kreditodajalko sklenila sporazum o ustanovitvi hipoteke za zavarovanje posojila, ki ga je najela gospodarska družba. Ta je bila nato izbrisana iz sodnega registra. Pravna naslednica kreditodajalke je terjatev iz posojilne pogodbe cedirala prvemu tožencu. Ta je zoper tožnika začel postopek izvršbe za poplačilo terjatve.

2.Tožnika s tožbo zahtevata od sodišča, naj ugotovi, da je pogodba o odstopu terjatve nična. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3.Višje sodišče je pritožbo tožnikov zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4.Tožnika predlagata, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede pravnih vprašanj:

Ali je pravilno stališče sodišča prve in druge stopnje, da se v primeru odstopa terjatve v konkretnem primeru ne uporabljajo določila ZPotK-2 in ZpotK-1, ter ali je pravilno stališče sodišča prve in druge stopnje, da je v primeru prenosa terjatve potrebno uporabiti določila zakona o potrošniških kreditih, ki je veljal v času, ko je terjatev nastala, in ne določila zakona, ki je veljal v času, ko je prenos terjatve na novega upnika bil narejen?

Ali je pravilno stališče sodišča prve in druge stopnje, da prenos terjatve od drugotožene stranke na prvotoženo stranko, ob upoštevanju, da terjatev v višini 542.603,63EUR ob odstopu terjatve ni obstajala ter ob upoštevanju dejstva, da je prvotožena stranka za domnevno terjatev v višini 542.603,63EUR plačala le znesek v višini 18.500EUR, ni nična, pravilno?

Ali je pravilno stališče sodišča prve in druge stopnje, da za prenos terjatve od drugotožene stranke na prvotoženo stranko ni bilo potrebno, da bi pogodba o prenosu terjatve morala biti sklenjena v obliki notarskega zapisa?

Ali je pravilno stališče sodišča prve in druge stopnje, da kljub temu, da družbe, ki je kredit prejela, v času odstopa terjatve več ni bilo, ali je takšen prenos terjatve od drugotožene stranke na prvotoženo stranko kljub temu veljaven?

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz navedene določbe niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. člena ZPP).

8.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).