Jedro

Če prejšnji lastnik ob podržavljenju na način iz 3. oz. 4. člena ZDen ni bil jugoslovanski državljan oziroma to državljanstvo po 9.5.1945 ni bilo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo, ni upravičenec po ZDen in mu zato premoženja ni mogoče vrniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10.12.2003, s katero je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Upravne enote M. z dne 5.11.2003. S to odločbo je prvostopni organ zavrnil tožničino zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, podržavljenih R.J.L., ker se ta po predpisih o državljanstvu od 28.8.1945 dalje ni štela za jugoslovansko državljanko. Svojo odločbo je prvostopni organ oprl na 9. člen Zakona o denacionalizaciji (ZDen).

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi in razlogom, ki jih je v izpodbijani odločbi navedla tožena stranka. Pojasnilo je, kdo se po 3., 4., 5. in 9. členu ZDen šteje za denacionalizacijskega upravičenca, pojasnilo pa je tudi določbe točke b 2. odstavka 62. člena ZDen in 3. odstavka 63. člena ZDen. Ker je bilo z odločbo Upravne enote M. z dne 12.2.2001, ugotovljeno, da se A.A. po tedaj veljavnih predpisih o državljanstvu od 28.8.1945 ni štela za jugoslovansko državljanko in je ta odločba postala pravnomočna v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve RS z dne 5.6.2001, v zvezi s sodbo prvostopnega sodišča, opr. št. U 1564/2001-7 z dne 27.2.2002, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I Up 625/2002-2 z dne 21.5.2003, A.A. glede na 9. člen ZDen ni denacionalizacijska upravičenka. Zato ji zahtevanega premoženja ni mogoče vrniti po ZDen. Prvostopno sodišče je pojasnilo tudi, da so bile določbe 9. člena ter 3. odstavka 63. člena ZDen predmet ustavnosodne presoje Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je z odločbo, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 (Uradni list RS, št. 23/97), presodilo, da te določbe niso neustavne.

Zoper prvostopno sodbo se pritožuje tožnica. Pojasnjuje, da se je po svojem pravnem zastopniku obrnila na Evropsko sodišče za človekove pravice, kar pomeni, da zadeva ni dokončna in je zavrnitev denacionalizacije preuranjena. Meni, da pomenijo določbe ZDen, ki omogočajo vračilo podržavljenega premoženja glede na narodnostno pripadnost, diskriminacijo, kar je v nasprotju tako s slovensko ustavo kot tudi z mednarodnimi akti o človekovih pravicah. Meni, da je tudi odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije protiustavna in da je zato sodišče pri sojenju ne bi smelo uporabljati, saj se v skladu s 15. členom Ustave Republike Slovenije človekove pravice neposredno izvajajo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in napadeno sodbo razveljavi.

Tožena stranka in zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita. Zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje. Glede pritožbenih navedb pa še dodaja: Kot so tožnici pravilno pojasnili že prvostopno sodišče in oba upravna organa, so po 9. členu ZDen upravičenci do denacionalizacije fizične osebe, katerim je bilo premoženje podržavljeno po predpisu ali na način, določen v 3., 4. ali 5. členu ZDen, če so bile v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9.5.1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. Jugoslovansko državljanstvo se dokazuje s potrdilom o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu (točka b 2. odstavka 62. člena ZDen), če upravičenec v evidenco ni vpisan, pa z odločbo, s katero državljanstvo ugotavlja organ, pristojen za notranje zadeve (3. odstavek 63. člena ZDen). Na takšno odločbo je upravni organ, ki odloča o denacionalizaciji, vezan. Ker je bilo za prejšnjo lastnico podržavljenega premoženja A.A. z odločbo organa za notranje zadeve, ki je postala pravnomočna, ugotovljeno, da se ob podržavljenju ni štela za jugoslovansko državljanko, in ji to državljanstvo po 9.5.1945 tudi ni bilo priznano, se po 1. odstavku 9. člena ZDen ne šteje za upravičenko in ji torej podržavljenega premoženja ni mogoče vrniti v denacionalizacijskem postopku.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča pa takšna določba ZDen ni v nasprotju s slovensko ustavo, kar je ugotovilo že tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v svoji odločbi, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997, na obrazložitev katere se pritožbeno sodišče sklicuje in je na tem mestu ne ponavlja. Na odločitev v tej stvari tudi ne more vplivati dejstvo, ki ga tožnica navaja v pritožbi, namreč, da je po svojem pravnem zastopniku vložila pravno sredstvo na Evropsko sodišče za človekove pravice, saj to ne zadrži odločanja o denacionalizaciji.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.