Jedro

Pritožnik pravilno opozarja, da iz uvoda izpodbijane odločbe sledi, da je sodišče odločalo v postopku, ki je tekel med upnikom L. d.o.o. iz Ljubljane in dolžnikom E. d.o.o., iz obrazložitve pa izhaja, kot da je sodišče odločalo v postopku zavarovanja med upnikoma L. d.o.o. in Ni. Co. Ltd, Kyoto, Japonska ter dolžnikom. Tako razlogi izpodbijanega sklepa nasprotujejo izreku (subjektivne meje le-tega so opredeljene z uvodom sklepa). Določila ZPP se v postopku zavarovanja uporabljajo le smiselno in subsidiarno (prim. 244. in 14. čl. ZIP). V postopku zavarovanja se ne odloča po zaključku glavne obravnave, zato ta za pravočasnost naknadnega sosporništva ne more biti odločilen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vzdržalo v veljavi sklep o začasni odredbi, potem ko je zavrnilo ugovor dolžnika.

Proti sklepu sodišča prve stopnje vlaga dolžnik pravočasno pritožbo iz "vseh pritožbenih razlogov". Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V pritožbi navaja, da je upnik "Ni." v postopek vstopil, ko je že bila izdana začasna odredba in je že potekel 30 dnevni rok za vložitev tožbe. Izdani sklep o začasni odredbi ne more veljati zanj. Izpodbijani sklep je sam s seboj v nasprotju, saj sodišče v uvodu navaja kot upnika le L. d.o.o., Ljubljana, ne pa tudi drugega upnika, iz razlogov izpodbijanega sklepa pa sledi, da sta oba upnika izkazala verjetnost obstoja razlogov za začasno odredbo. Pritožnik nadalje opozarja, da niso izpolnjeni pogoji za pristop novega upnika v tem postopku, ker ne obstojijo zakonski razlogi za sosporništvo. Pritožnik nadalje vztraja, da ni podana aktivna legitimacija za prvega upnika. Iz predložene pogodbe ni razvidno, da bi se prenašale avtorske pravice.

S. Gmbh bi za prenos avtorskih pravic "N." potreboval njegovo soglasje, kar iz pogodbe ni razvidno. Od pravic intelektualne lastnine je edino omenjena obveznost obveščanja o kršitvah blagovne znamke N.. Sicer pa tudi, če bi podpisnika pogodbe imela v mislih pravico distribuiranja, ki jo ureja ZASP, je ta po 43. čl. ZASP že izčrpana, ker je Ni. dovolil uvoz njegovih izdelkov v Slovenijo.

Pritožnik nadalje poudarja, da predložene distribucijske pogodbe ne gre enačiti s pravico distribuiranja iz 24. čl. ZASP. Po pogodbi dogovorjena izključnost je odločilna za razmerje med upnikom in Stadelbauer Gmbh ter ne preprečuje tretjemu, da kupuje izdelke istega proizvajalca pri kom drugem. Poleg tega je ta pogodba prenehala veljati. Iz priloženih listin ni razvidno, da bi bili testirani izdelki, ki jih je tržil dolžnik. Dolžniku ni znano, kje se je sodišče prepričalo, da se izdelki, ki jih je tržil dolžnik razlikujejo od originalov, saj ni znano, kje in kdaj je originale upnik predložil. Sicer pa tudi upnik prodaja izdelke in sicer kot originale pa se med seboj razlikujejo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik pravilno opozarja, da iz uvoda izpodbijane odločbe sledi, da je sodišče odločalo v postopku, ki je tekel med upnikom L. d.o.o. iz Ljubljane in dolžnikom E. d.o.o., iz obrazložitve pa izhaja, kot da je sodišče odločalo v postopku zavarovanja med upnikoma L. d.o.o. in Ni. Co. Ltd, Kyoto, Japonska ter dolžnikom. Ker tako razlogi izpodbijanega sklepa nasprotujejo izreku (subjektivne meje le-tega so opredeljene z uvodom sklepa), je podana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, na katero pravilno opozarja pritožnik. Izpodbijanega sklepa zaradi omenjene pomanjkljivosti ni moč preizkusiti. Opisane kršitve po prepričanju pritožbenega sodišča ne more sanirati določitev sodišča na naroku dne 23.12.1997, da se dovoli, da upniku pristopi nov upnik. Kajti, ta odločitev bi se lahko nanašala tudi za nadaljevanje postopka zavarovanja, ne pa kot vstop za nazaj, t.j. že od vložitve predloga za izdajo začasne odredbe, kar bi sledilo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Iz razlogov namreč sledi, da je k upniku "pristopil tudi avtor izdelkov - računalniških igric Ni".

Glede na navedeno je podan razveljavitveni razlog iz 1. odt. 369. čl. ZPP v zvezi s 14. in 244. čl. ZIP. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa.

V novem postopku bo sodišče moralo odpraviti opisano kršitev in znova odločiti o ugovoru proti sklepu o začasni odredbi z dne 2.10.1997. Pri tem naj sodišče upošteva, da se določila ZPP v postopku zavarovanja uporabljajo le smiselno in subsidiarno (prim. 244. in 14. čl. ZIP). V postopku zavarovanja se ne odloča po zaključku glavne obravnave, zato ta za pravočasnost naknadnega sosporništva ne more biti odločilen. V postopku zavarovanja se odloča lahko celo še predno se je dolžnik izjavil o predlogu za izdajo začasne odredbe. Takšen je tudi obravnavani primer. To značilnost je v konkretnem primeru potrebno upoštevati pri odločanju o ugovoru proti izdani začasni odredbi. Kajti, sporno naknadno sosporništvo, do katerega je prišlo po podatkih spisa po izdaji začasne odredbe in po vložitvi ugovora, ne more imeti učinkov za nazaj na že izdano začasno odredbo. Povedano drugače, izhodišče za presojo o obstoju verjetnosti terjatve je v ugovornem postopku enako kot ob odločanju o predlogu za začasno odredbo.