Jedro

Pogoj, da lahko prosilec kandidira na področju dejavnosti vrhunskega športa - programov nacionalnih reprezentanc je, da so v program vključeni športniki, ki so uvrščeni v kategorizacijo. Ker športniki, ki delujejo v okviru dejavnosti tožeče stranke, nimajo statusa kategoriziranega športnika, je odločitev iz izpodbijane odločbe pravilna.

Ker tožnik okoliščin, da njegovi športniki zaradi posebnosti (npr. športni invalidi) niso uvrščeni v kategorizacijo ne navaja, v postopku za sofinanciranje do pridobitve ustreznega statusa kategoriziranega športnika ne morejo biti upoštevani niti njihovi uspehi, doseženi na mednarodnih tekmovanjih. Ta okoliščina tožniku omogoča, da začne s postopkom za kategorizacijo športnikov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. D2-13-066 z dne 5. 2. 2013 je tožena stranka odločila, da se v letu 2013 tožniku kot prosilcu ne dodeli sredstev za prijavljeni program „Evropsko taekwon-do prvenstvo, Barcelona, Španija, 11. 7. 2013 – 14. 7 .2013“ na podpodročju dejavnosti športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport – program reprezentance (D2).

Kot izhaja iz obrazložitve odločbe, je tožena stranka na podlagi Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Pravilnik) dne 26. 10. 2012 v Uradnem listu št. 80/2012 objavila Javni razpis tožene stranke za sofinanciranje športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoja športa ter založništva v športu v letu 2013 (v nadaljevanju Javni razpis). Nato pojasni, da je na podprodročju dejavnosti športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport - program reprezentance D2 (v nadaljevanju področje D2) obravnavala 95 prispelih vlog. Ob tem je bilo pri pripravi predloga delitve sredstev upoštevano, da se s sredstvi za športno dejavnosti na področju dejavnosti športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, sofinancirajo programi nacionalnih reprezentanc. Ker pa tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 2. alineje prvega odstavka 6. člena Pravilnika, saj ne kandidira s programom nacionalne reprezentance, je bilo odločeno, da se mu sredstev ne dodeli.

Tožnik je zoper odločitev vložil pritožbo, ki jo je Komisija za pritožbe zavrnila z odločbo št. D2-13-066 z dne 26. 6. 2013. V obrazložitvi odločbe navaja, da je odločitev prvostopenjskega organa, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 2. alineje prvega odstavka 6. člena Pravilnika, pravilna. Glede na 6. člen Pravilnika se skladno z 2. alinejo prvega odstavka s sredstvi za športne dejavnosti sofinancirajo programi na podpodročju športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport - programi nacionalnih reprezentanc. Ker tožnik navedenega pogoja ne izpolnjuje, je odločitev pravilna. Športniki tožnika namreč niso vključeni v kategorizacijo, saj tožniku ni priznan status nacionalne panožne športne zveze (NPŠZ), ampak gre za športno združenje.

Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in odločbo izpodbija z laično tožbo. V njej povzema pritožbene navedbe, da športniki na mednarodnih prvenstvih nastopajo kot predstavniki ene od nacionalnih panožnih zvez. Meni, da jim je zato potrebno priznati status reprezentance. Tudi na evropskem prvenstvu, za nastop na katerem so zaprosili za sredstva, bi nastopili kot reprezentanca. Menijo, da je z razlago določb Pravilnika, kot je bila uporabljena v tem primeru, podana neenakost med subjekti.

Opisuje situacijo glede taekwon-do-ja v svetu in dodaja, da v svetu delujejo tri neolimpijske ITF zveze in vse pridobijo v svojih državah finančna sredstva, le v Sloveniji, ki dopušča delovanje zgolj ene nacionalne zveze, ne. Dodaja še, da so na evropskem prvenstvu v Barceloni osvojili 4 kolajne. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovna o odločanje.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

V obravnavnem primeru je tožeča stranka na podlagi Javnega razpisa Fundacije za šport za sofinanciranje športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoja športa ter založništva v športu v letu 2013 kandidirala za pridobitev sredstev za sodelovanje na Evropskem taekwon-do prvenstvu v Barceloni v Španiji, a ji sredstva na podlagi izpodbijane odločbe niso bila dodeljena. V zvezi s tem je med strankama sporno, ali tožeča stranka izpolnjuje pogoje iz Pravilnika, in sicer iz 2. alineje prvega odstavka 6. člena, v smislu, ali je kandidirala s programom nacionalne reprezentance.

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za sofinanciranje programov iz 6. člena Pravilnika, so določeni v njegovem 14. členu. Za programe iz 2. alineje prvega odstavka 6. člena Pravilnika je tako določeno, da morajo biti vanje vključeni športniki perspektivnega in mladinskega razreda po kategorizaciji. Navedeni pogoj je po presoji sodišča glede na 1. člen Pravilnika usklajen z določbami Nacionalnega programa športa v RS (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00 - popr.), po katerem je vrhunski šport priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda (točka 4.5 poglavja 4 - Vsebina in obseg nacionalnega programa). Na enak način je vrhunski šport opredeljen v petem odstavku 2. člena Zakona o športu (v nadaljevanju ZSpo).

Glede na navedene določbe je pogoj, da lahko prosilec kandidira na področju dejavnosti vrhunskega športa - programov nacionalnih reprezentanc, da so v program vključeni športniki, ki so uvrščeni v kategorizacijo. Ker športniki, ki delujejo v okviru dejavnosti tožeče stranke, nimajo statusa kategoriziranega športnika, čemur tožeča stranka niti ne oporeka, je po presoji sodišča odločitev iz izpodbijane odločbe pravilna.

Glede na povedano je za odločitev v obravnavani zadevi odločilna ugotovitev, da v program, s katerim je tožeča stranka kandidirala za sredstva, niso vključeni športniki s kategorizacijo. Sodišče dodaja, da je za status nacionalne panožne športne zveze po določbi 37. člena ZSpo relevanten z vidika registracije športnikov in zato očitek o neenakem obravnavanju tožnika kot združenja ni utemeljen.

Ker tožnik tudi okoliščin, da njegovi športniki zaradi posebnosti (npr. športniki invalidi) niso uvrščeni v kategorizacijo (drugi odstavek 14. člena Pravilnika) ne navaja, v postopku za sofinanciranje do pridobitve ustreznega statusa kategoriziranega športnika ne morejo biti upoštevani niti njihovi uspehi, doseženi na mednarodnih tekmovanjih. Ta okoliščina pa po mnenju sodišča, glede na pogoje, pravila in kriterije za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS, ki jih je oblikoval Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez (OKS - ZŠZ) in na podlagi 16. in 38. člena ZSpo potrdil Strokovni svet RS za šport ter so objavljeni na spletnih straneh OKS-ZŠZ (št. dokumenta 30303-2-14/9 z dne 11. 6. 2010), tožniku omogoča, da začne s postopkom za kategorizacijo športnikov.

Ker po povedanem tožbeni ugovori niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma tudi ni našlo, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.