Jedro

Določbe četrtega in petega odstavka 226. člena ter prvega in trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP, čeprav navedeni zakon tega ne določa izrecno, kažejo na to, da mora že ponudba za prevzem premoženja vsebovati znesek stroškov, za katerega upravitelj predvideva v skladu z zakonskimi določili, da bo bremenil to posebno stečajno maso. Najmanj, kar je potrebno v nadaljevanju, pa je, da že načrt končne razdelitve, na podlagi katere bo (ločitveni) upnik prevzel neunovčljivo premoženje, vsebuje točno specifikacijo in obrazložitev stroškov, ki bodo bremenili to stečajno maso.

V skladu z navedenimi zakonskimi določili mora upnik, ki prevzema premoženje, povrniti tudi stroške nadomestila za sestavo otvoritvenega poročila. Pri tem se v skladu s petim odstavkom 226. člena ZFPPIPP za izračun sorazmernega dela stroškov upoštevajo ocenjene vrednosti premoženja in ne dosežene kupnine oziroma aktualizirane tržne vrednosti.

Upnik je podal izjavo o prevzemu premoženja ob pogoju plačila le določenega zneska stroškov, ki pa zagotovo ni pravilen, saj ne upošteva vseh stroškov, ki jih je potrebno plačati. Taka izjava pa ne predstavlja soglasja za prevzem premoženja, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je kot take ni upoštevalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (procesno dejanje – PD 665) odločilo, da se končna razdelitev na podlagi končnega načrta končne razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 13. 10. 2020 (PD 647) ne opravi, nanaša pa se na prenos terjatev dolžnika do njegovih dolžnikov A. d.o.o., B. d.o.o., C. d.o.o. in D. d.o.o. 2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je napačna ugotovitev, da upnik ni želel prevzeti premoženja, pripravljen ga je bil prevzeti zgolj v skladu z zakonom, v skladu s katerim morajo biti določeni stroški prevzema, ki morajo biti tudi ustrezno pojasnjeni. Opravil je lastni preračun stroškov in ugotovil, da so upraviteljevi izračuni nepravilni in odstopajo od izračunov primerljivih stroškov v istem stečajnem postopku, glede poštnih storitev in stroškov pisarniškega materiala pa je izračun že računsko napačen. Ta izračun ni v skladu s petim odstavkom 226. člena ZFPPIPP. Sodišče ni obrazložilo, zakaj je upraviteljev izračun pravilen, prav tako se ni izjavilo o njegovem izračunu. Ob tem je bila vročitev nepravilna, saj bi mu moralo sklep vročiti osebno, s čimer je kršilo njegove ustavne pravice, med drugim pravico do sodnega varstva. Iz 22. člena Ustave izhaja tudi pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do izjave, kršena je bila tudi pravica iz 34. člena Ustave – pravica do dostojanstva. Sodišče prve stopnje bi se po 22. členu Ustave moralo opredeliti do njegovih navedb, vendar se do njegovega izračuna ni opredelilo niti ni razvidno, da se je z njegovimi navedbami sploh ukvarjalo. Navede pa celo, da bi bilo njegovo soglasje upoštevno le, če bi pristal na plačilo stroškov v višini 2.500,92 EUR; ker na to ni pristal, je navedlo, da je soglasje umaknil oziroma je neupoštevno. To pa ustvarja videz pristranskosti sodišča, saj v celoti zgolj sledi navedbam upravitelja, četudi so njegovi izračuni napačni in protislovni. Upnik je tudi sodni izvedenec za finance in ekonomijo, svoje izračune pa je sodišču natančno predočil. Od navedenih stroškov je pripravljen plačati le 43,48 EUR. Pri nadomestilu za otvoritveno poročilo je navedel, da se DDV ne sme upoštevati, saj je to postavka, ki se vrača. Upoštevati bi bilo treba aktualizirano (tržno) vrednost premoženja, ki je predmet prevzema, ki pa je 0, saj se ni uspelo prodati. Za nadomestilo za otvoritveno poročilo tako ni pripravljen nič plačati. Po ogledu povabil k zbiranju ponudb so administrativni stroški pretirani, skupno je bila dovolj 1 ura, torej 12,48 EUR. Koeficient za poštne stroške in stroške pisarniškega materiala je pretiran in tudi računsko napačno upoštevan, priznali bi lahko le 31,00 EUR. Tudi koeficient izračuna (3,215 %) je napačen. Zaradi neopredelitve do njegovega izračuna je sodišče prve stopnje kršilo tudi 23. člen Ustave – pravico do pravnega sredstva. Iz izreka izpodbijanega sklepa bi moralo tudi točno izhajati, iz katerih dejstev in dokazov izhaja, da se razdelitev ne opravi. Izpodbijani sklep naj se torej spremeni tako, da se razdelitev opravi, premoženje izroči upniku, ki ga bremenijo sorazmerni stroški, kot jih sam navaja, podrejeno pa naj se sklep razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje ter se izvrši nov izračun stroškov.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril, da ni utemeljena. Z vlogo z dne 10. 8. 2020 je upnik navedel, da soglaša s prevzemom premoženja, skupnega zneska stroškov za prevzem premoženja pa ni pripravljen plačati. Zoper načrt končne razdelitve z dne 17. 9. 2020 ni bil vložen noben ugovor, zato je upravitelj pripravil končni načrt končne razdelitve, ki pa ni bil objavljen, temveč je sodišče izdalo izpodbijani sklep. Višje sodišče bo tako moralo odgovoriti na vprašanje, ali lahko upnik hkrati s soglasjem za prevzem premoženja poda tudi izjavo o neplačilu stroškov prevzema, ki so predvideni v trinajstem odstavku 374. člena ZFPPIPP, ter kakšen je pomen in veljavnost takšnega pogojnega soglasja. Nadalje tudi, kakšen je v konkretni zadevi pomen upnikovega neugovarjanja načrtu končne razdelitve, ugovorne razloge pa uveljavlja šele s pritožbo proti sklepu. Upnikovi razlogi glede višine stroškov so tako nerelevantni. Upnik je bil ves čas postopka prevzema premoženja seznanjen z višino skupnih stroškov prevzema, upravitelj pa je na poziv sodišča pripravil tudi detajlno specifikacijo stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V glavnem postopku zaradi insolventnosti (ta se začne z izdajo sklepa o začetku (stečajnega) postopka – četrti odstavek 49. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP) se sodna pisanja ter pisanja strank ali upravitelja vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči (drugi odstavek 123. člena ZFPPIPP). Sodna pisanja in s tem sklepi sodišča (razen tistih, za katere 2. točka prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP določa, da se ne objavijo) ter načrti razdelitve se le objavijo in se strankam postopka ne vročajo (prvi odstavek 122. člena ZFPPIPP). Taka ureditev je skladna z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava), o čemer se je sodna praksa že večkrat izrekla (npr. sklep VSL Cst 168/2019 z dne 25. 4. 2019). Pritožnik je tako neutemeljeno pričakoval, da mu bo sodišče vročilo načrt končne razdelitve. Od upnika se pričakuje, da bo redno spremljal postopek, kar mu je z objavami na spletnih straneh AJPES tudi omogočeno in taka ureditev ne predstavlja prevelikega bremena za upnika.

6. Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da bi moralo iz izreka sklepa izhajati, iz katerih dejstev in dokazov izhaja, da se končna razdelitev ne opravi. To namreč predstavlja razloge za odločitev, ki so del obrazložitve in ne izreka sklepa (primerjaj tretji in četrti odstavek 324. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

7. Če premoženje spada v posebno stečajno maso in ga ni mogoče unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški, se to premoženje razdeli tako, da se ga izroči ločitvenemu upniku, če privoli, da prevzame to premoženje (2. točka prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP). Če se v skladu z navedeno pravno podlago s sklepom o končni razdelitvi premoženje prenese na ločitvenega upnika, sodišče s sklepom o končni razdelitvi naloži ločitvenemu upniku, da stečajnemu dolžniku plača znesek v višini stroškov iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP (trinajsti odstavek 374. člena ZFPPIPP).

8. Po četrtem odstavku 226. člena ZFPPIPP so stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase (med drugim) stroški ocene vrednosti, ki spada v posebno stečajno maso, davek na promet nepremičnin ali drug davek ali obvezna dajatev, ki jo je treba plačati pri prodaji, sorazmerni del nadomestila upravitelju iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP, ki se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve posebne stečajne mase, sorazmerni del nadomestila upravitelju za izdelavo otvoritvenega poročila in drugih stroškov v zvezi z izdelavo računovodskih izkazov iz 291. člena ZFPPIPP ter stroške izvedbe prodaje premoženja, ki spada v posebno stečajno maso, in stroške, nastale z upravljanjem tega premoženja od začetka stečaja do njegove prodaje. Sorazmerni del stroškov iz 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP (gre za nadomestilo upravitelju za izdelavo otvoritvenega poročila in stroške v zvezi z izdelavo računovodskih izkazov) je enak deležu ocenjene vrednosti premoženja, ki je predmet posebne stečajne mase, v ocenjeni vrednosti splošne in vseh posebnih stečajnih mas (peti odstavek 226. člena ZFPPIPP).

9. Navedena določila, čeprav zakon tega ne določa izrecno, kažejo na to, da mora že ponudba za prevzem premoženja vsebovati znesek stroškov, za katerega upravitelj predvideva v skladu z zakonskimi določili, da bo bremenil to posebno stečajno maso. Najmanj, kar je potrebno v nadaljevanju, pa je, da že načrt končne razdelitve, na podlagi katere bo (ločitveni) upnik prevzel neunovčljivo premoženje, vsebuje točno specifikacijo in obrazložitev stroškov, ki bodo bremenili to stečajno maso. Načrt končne razdelitve, ki ga je sodišče prve stopnje objavilo 23. 9. 2020, take specifikacije ni vseboval. Že zato niti ni mogoča delitev na podlagi tega načrta, ki ni vseboval vseh podatkov, na podlagi katerih bi upniki sploh lahko vložili ugovor proti načrtu razdelitve (v smislu 364. člena v zvezi z desetim odstavkom 371. člena ZFPPIPP).

10. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, pa je pritožnik pogojeval prevzem premoženja s plačilom določenega zneska stroškov. V soglasju z dne 10. 8. 2020 (PD 627) je izrecno navedel, da zneska stroškov, navedenega v pozivu upravitelja k privolitvi upnikov za prevzem premoženja ni pripravljen plačati, temveč je pripravljen pripraviti osnutek ustrezne pogodbe in plačilo notarskih stroškov za overitev podpisov na ustrezni pogodbi za prevzem premoženja dolžnika. Taki stroški v stečajnem postopku sploh ne morejo nastati, saj podlago za prenos premoženja predstavlja že sklep sodišča, vsekakor pa mora upnik plačati stroške, ki glede na četrti (in peti) odstavek 226. člena ZFPPIPP bremenijo to posebno stečajno maso. V izjavi z dne 18. 11. 2020 (PD 661) pa je pritožnik izrecno navedel, da je premoženje pripravljen prevzeti le pod pogojem plačila stroškov v znesku 43,48 EUR.

11. Stroški v takem znesku zagotovo niso utemeljeni. V skladu z navedenimi zakonskimi določili namreč upnik, ki prevzema premoženje, mora povrniti tudi stroške nadomestila za sestavo otvoritvenega poročila. Pri tem se v skladu s petim odstavkom 226. člena ZFPPIPP za izračun sorazmernega dela stroškov upoštevajo ocenjene vrednosti premoženja in ne dosežene kupnine oziroma aktualizirane tržne vrednosti, kot je uveljavljeno v pritožbi. Zakon to jasno določa, o tem pa je usklajena tudi sodna praksa (sklepa VSL Cst 133/2020 z dne 12. 5. 2020 in Cst 599/2017 z dne 8. 11. 2017). Tudi dejstvo, da do unovčenja premoženja ni prišlo, še ne pomeni, da je vrednost premoženja nič, kot to uveljavlja pritožnik (enako tudi sklep VSL Cst 62/2019 z dne 5.2.2019). Pri tem velja dodati, da vsekakor stroški administrativnega dela ne morejo predstavljati le stroškov za vabila k dajanju ponudb, temveč gre za stroške upravljanja tega premoženja in administrativnih del v zvezi s tem premoženjem, ki pa jih ni mogoče točno določiti. Višje sodišče pa opozarja, da je utemeljeno nasprotovanje pritožnika v zvezi z računsko napako: 3,215 % od zneska 964,47 EUR nikakor ni 250,00 EUR, temveč 31,01 EUR.

12. Upnik je torej podal izjavo o prevzemu premoženja ob pogoju plačila le določenega zneska stroškov, ki pa zagotovo ni pravilen, saj ne upošteva vseh stroškov, ki jih je potrebno plačati. Taka izjava pa ne predstavlja soglasja za prevzem premoženja, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je kot take ni upoštevalo (enako tudi sklep VSL Cst 390/2017 z dne 12. 7. 2017). S tem pa se izkaže, da ni podlage za prenos premoženja na pritožnika, saj le-ta ni pripravljen nositi vseh stroškov, ki jih nalaga zakon. Glede na navedeno je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se končna razdelitev tega premoženja ne opravi, saj taka privolitev za prevzem premoženja, ki je pogojena s plačilom le določenih stroškov, katerih izračun zagotovo ni v skladu z zakonom, ne more povzročiti prenosa premoženja na (ločitvenega) upnika.

13. Ker upnikova izjava tako ni mogla pripeljati do prenosa premoženja nanj, tudi ni bilo razlogov, da bi sodišče prve stopnje presojalo vse upnikove navedbe, ki jih je podal v zvezi s specifikacijo stroškov.

14. Zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15. Višje sodišče še dodaja, da pravnomočnost tega sklepa ne pomeni, da do prenosa premoženja na upnika ne more priti. Pravnomočna je le odločitev, da se na podlagi tega načrta ob neupoštevni privolitvi upnika za prevzem premoženja končna razdelitev, kot je bila predlagana, ne opravi. Če se bo sodišče skupaj z upraviteljem ponovno odločilo za prenos premoženja na ločitvenega upnika, pa naj v postopku upošteva, da mora že poziv na prevzem premoženja vsebovati specifikacijo stroškov, saj le to omogoča upniku, da se kvalificirano odloči o prevzemu premoženja. Vsekakor pa mora točno specifikacijo z obrazložitvijo vsebovati tudi načrt razdelitve. Le tak načrt razdelitve tudi omogoča, da lahko upnik vloži ugovor proti načrtu, o katerem nato sodišče odloči v sklepu o končni razdelitvi. Upnika višje sodišče ponovno opozarja, da mu načrt ne bo vročen osebno, temveč mora postopek spremljati na spletnih straneh AJPES. Če bo ponovno podal tako pogojevano soglasje, za katero ni podlage v zakonu, pa bo sodišče lahko to premoženje ponudilo v prevzem tudi navadnim upnikom.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.