28. 9. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji dne 28. septembra 2006

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 213. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04 – ur. p. b.) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. P 237/2001 z dne 20. 12. 2005 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija določbo 213. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po kateri dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo, o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, pa odloča sodišče. Zatrjuje, da je citirana določba v neskladju z 22. in s 33. členom Ustave, ker daje sodišču pravno podlago za odločitev, kateri dokazi naj se izvedejo, in podlago za odločitev, ali za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebuje strokovno znanje, s katerim samo ne razpolaga. Pobudo utemeljuje s sklicevanjem na sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. P 237/2001 z dne 20. 12. 2005 in navaja nepravilnosti v dokaznem postopku, do katerih naj bi prišlo v tej zadevi.

2.Pritožnica zoper navedeno sodbo vlaga ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev 22. in 33. člena Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj o njeni ustavni pritožbi odloči pred izčrpanjem pravnih sredstev. Svoj predlog utemeljuje z navedbo, da ji je že od leta 2001 onemogočeno bivališče in odvzeto lastništvo nepremičnine, zavlačevanje pa škodo še povečuje in zmanjšuje kvaliteto njenega življenja.

B. – I.

Člen 213 ZPP se glasi:

" Dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče."

3.Izpodbijani ureditvi pobudnica očita, da je odločitev o tem, katere dokaze bo izvedlo za ugotovitev odločilnih dejstev, prepuščena sodišču. O tem vprašanju sodišče odloči z dokaznim sklepom, s katerim sprejme ali zavrne predloge strank. Dokazni sklep je torej načrt sodišča, v katero smer bo raziskovalo dejansko stanje ter katera pravna pravila bo uporabilo.[1] V čem naj bi bilo neskladje navedene zakonske določbe z Ustavo, pobudnica ne pojasni. Zgolj dejstvo, da se pobudnica ne strinja z dokaznim sklepom, ki ga je sodišče sprejelo v njeni pravdni zadevi, za utemeljevanje pobude ne zadošča. Ker drugih razlogov pobudnica ne navaja, Ustavno sodišče pobude ni moglo preizkusiti. Zato je pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno (1. točka izreka).

B. – II.

5.Ustavna pritožba se po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po določbi drugega odstavka istega člena lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

6.To pomeni, da lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi že pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, v nobenem primeru pa ne more odločati pred izčrpanjem rednih pravnih sredstev.

7.Ker v tej zadevi niso izčrpana niti redna pravna sredstva, ustavne pritožbe glede na navedeno ni mogoče obravnavati. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo (2. točka izreka).

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

Opomba:

[1]Več v L. Ude: Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2002, str. 261.