Jedro

V postopku zaradi dovolitve priglašenih del ima položaj stranke tudi mejaš z zemljiščem predvidenega posega v prostor.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 1. 8. 2003. S to odločbo je tožena stranka na pritožbo Občine ... odpravila odločbo o dovolitvi priglašenih del Upravne enote Ljubljana z dne 10. 3. 2000, s katero je ta tožniku dovolila postavitev betonske ograje na zemljišču parcela, št... k.o... in zavrnila tožnikovo zahtevo za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del. V obrazložitvi sodbe se sodišče sklicuje na določbo 62. člena Zakona o urejanju prostora in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 44/97) in na določbo 3. odstavka 5. člena Odloka o določitvi pomožnih objektov v Občini ... (Odlok), ter na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku. Iz tega izhaja, da je tožnik priglasil postavitev montažne betonske ograje. Sodišče soglaša s toženo stranko, da take ograje glede na navedeno določbo Odloka, ni mogoče opredeliti kot pomožni objekt. Po navedeni določbi je namreč za betonske ograje oziroma za ograje iz betonskih polnil potrebno lokacijsko dovoljenje. Sodišče zavrača kot neutemeljen tožbeni ugovor, da Občina ... v tem postopku ne varuje nobene svoje pravice ali pravne koristi, zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Sklicuje se na določbo 93. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) po kateri ima občina v postopku, v katerem se odloča o pravicah in obveznostih posameznika in organizacij pred državnimi organi, položaj stranke v primeru, če so s temi akti neposredno prizadete njene pravice in pravne koristi, določene z ustavo in zakoni. V obravnavanem primeru leži zemljišče, ki je predmet spornega posega, ob občinski javni cesti - parcela št... k.o..., kar ni sporno, saj tožnik to v svoji vlogi za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del sam navaja. Občini kot mejašu z zemljiščem, na katerem je tožnik priglasil dela, bi bile torej lahko prizadete njene pravice ali pravne koristi, zato ima položaj stranke v tem postopku.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, objavljen v Uradnem listu RS, št. 114 z dne 21. 11. 2003, ki v 4. točki 33. člena določa, da pomožni objekt, zgrajen pred 1.1.2003, brez odločbe o dovolitvi priglašenih del, izpolnjuje pogoje glede največje velikosti, načina gradnje in rabe ter pogoje glede njihovega odmika od sosednjih zemljišč po določbah tega pravilnika, če stoji znotraj gradbene parcele, ki pripada objektu, zgrajenem na podlagi gradbenega dovoljenja ali na javni površini, če ima enake ali manjše dimenzije, kot jih določa ta pravilnik in če ima njegov lastnik za zemljišče, na katerem stoji takšen objekt, lastninsko ali kakšno drugo stvarno ali obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo na takšnem zemljišču. Takšne pogoje tožnikova ograja izpolnjuje, predvsem pa je zanjo v času gradnje že bila izdana odločba o dovolitvi priglašenih del. Ob izpolnjevanju pogojev navedenega pravilnika, ki je v času odločanja sodišča že veljal, je podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Nepravilen je tudi sklep sodišča o obstoju pravnega interesa Občine ... v tem postopku. Dejstvo, da je občina mejaš z zemljiščem predvidenega posega ne zadostuje, saj mora izkazati konkreten interes ali ogroženost njenih pravic. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter toženi stranki naloži v plačilo stroške tega postopka.

Tožena stranka, Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ter Občina Š. kot stranka z interesom v tem upravnem sporu na pritožbo niso podali odgovora.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijana sodba pravilna. Razlogi, ki jih pri tem navaja sodišče prve stopnje so pravilni in imajo podlago v podatkih spisa ter v določbi 62. člena ZUN in 3. odstavka 5. člena Odloka, na katere se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje. Glede na navedeni določbi je bistveno za odločitev v tej zadevi vprašanje, ali je objekt - betonska ograja, ki jo je priglasil tožnik, pomožni objekt. Odgovor na to vprašanje daje navedena določba Odloka. Iz te izhaja, da betonske ograje oziroma ograje iz betonskih polnil niso pomožni objekti. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo pogojev za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del. Upravni organi odločajo v skladu z dejanskim stanjem, ugotovljenim ob izdaji odločbe in po pozitivnih predpisih na dan izdaje odločbe. Zato je neutemeljeno sklicevanje tožnika na predpis, objavljen v Uradnem listu RS dne 21. 11. 2003, torej po odločitvi tožene stranke in zato ne more biti podlaga za odločanje. Ob nesporni ugotovitvi, da je Občina ... mejaš z zemljiščem predvidenega posega, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ima v tem postopku položaj stranke.

Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

Ker je bila tožnikova pritožba zavrnjena ni podlage za sprejem odločitve o povrnitvi stroškov.