Jedro

Odločitev, kakršna je, bi bila pojasnljiva le, če bi sodišče ugotovilo, da je preživninski upravičenec sposoben pridobivati dohodek (pa ga po lastni krivdi ne) oziroma, da ima premoženje, ki pa ga skriva. Ker sodišče trditvene podlage v tej smeri ni izčrpalo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v zavrnilnem delu ter glede odločitve o stroških razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Tožnik je v tej zadevi zahteval znižanje preživnine zaradi spremenjenih finančnih razmer. Na podlagi odločbe opr. št. P 166/2007-IV z dne 15. 05. 2007 je bil od 15. 01. 2007 dalje zavezan za preživljanje mladoletne hčerke plačevati mesečno preživnino v višini 200,00 EUR. Od 01. 11. 2010 je nezaposlen, zato je s tožbo zahteval, da sodišče od tega dne dalje zniža preživnino na 100,00 EUR mesečno.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevku delno ugodilo in mesečno preživnino določilo na 150,00 EUR mesečno.

3. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi zahtevku tožnika, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. V nadaljevanju trdi, da je sodišče preživninsko obveznost odmerilo previsoko, saj je upoštevalo tudi stroške, ki niso nujni in potrebni. Izkazani stroški so pretirani in tudi s strani sodišča previsoko ocenjeni. Zakoniti zastopnici po poplačilu mesečnega obroka posojila ostane skupaj z otroškim dodatkom še 621,00 EUR, iz tega pa izhaja, da mora za to, da pokrije tudi lastne stroške, prejemati še dodaten dohodek iz najemnine. Nadalje tudi navaja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, saj ni upoštevalo dejstva, da tožnik od 13. 05. 2011 dalje ne prejema nobenih dohodkov oziroma ima celo dolg v višini 16.034,24 EUR. Sodišče bi tako moralo upoštevati, da je tožnik trenutno brez sredstev, ne pa višine mesečne preživnine določiti na podlagi napotila, naj si poišče delo.

5. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru navaja, da sodišče za določitev višine preživnine ne bi smelo upoštevati uradnih podatkov, pač pa dejanski standard tožnika, saj brez prihodkov ne bi mogel živeti na takšen način, kot v resnici živi. Pritožba tudi zgolj pavšalno navaja in ne pove, katere postavke so pretirane in se sklicuje na povsem neizkazano najemnino, ki naj bi bila dodaten dohodek zakonite zastopnice.

6. Pritožba je utemeljena.

7. V skladu s 132. členom ZZZDR (1) sodišče lahko zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sklepanje o spremenjenih okoliščinah je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v prejšnji sodbi. V obravnavanem primeru je bila s sodbo opr. št. P 166/2007-IV z dne 15. 05. 2007 preživninska obveznost tožnika določena na 200,00 EUR mesečno.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so se spremenile razmere tako na strani upravičenke kot tudi na strani obeh zavezancev. Tožnik je ostal brez službe, zakoniti zastopnici se je plača zvišala za približno 400,00 EUR, potrebe mladoletne toženke pa so se povečale za približno 50,00 EUR.

9. Stroške preživljanja mladoletne toženke je sodišče ocenilo na 529,00 EUR mesečno. Pritožnik navaja, da so ti stroški pretirani, s čimer pa se pritožbeno sodišče ne strinja. Sodišče prve stopnje je že v postopku za zvišanje preživnine iz leta 2007, ko je bila toženka stara 4 leta, njene mesečne potrebe ocenilo na 480,00 EUR. Od takrat so minila štiri leta, mladoletna S. pa je medtem postala šoloobvezen otrok, kar pomeni dodaten izdatek za nakup šolskih potrebščin, v zvezi s tem pa nastajajo tudi višji stroški za obšolske dejavnosti in popoldanske aktivnosti ter za letni dopust, prehrano, obleko in obutev. Pritožbeno sodišče na podlagi splošno znanih dejstev v zvezi z otroškimi izdatki in potrebami ocenjuje, da je strošek preživljanja toženke ustrezen in pravilno zajema postavke, ki so primerne za uspešen telesni in duševni razvoj otroka te starosti. Nenazadnje pa tudi tožnik v pritožbi izrecno ne izpostavi in specificira, katera izmed zajetih stroškovnih postavk naj bi bila nepotrebna oz. pretirana in za koliko.

10. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je tožnik v obdobju od novembra 2010 do maja 2011 prejemal nadomestilo za brezposelnost v višini 698,00 EUR na mesec, kar je približno 70,00 EUR manj, kot takrat, ko je prejemal plačo, to je v času, ko je njegova preživninska obveznost znašala 200,00 EUR mesečno. Ugotovilo je tudi, da se je plača zakonite zastopnice mladoletne toženke povečala in sedaj znaša 1.400,00 EUR mesečno. Dohodki tožnika in zakonite zastopnice se sicer bistveno razlikujejo, vendar se glede na 529,00 EUR mesečno ocenjene potrebe toženke pokaže, da tožnik s plačevanjem 150,00 EUR mesečno ne pokriva niti ene tretjine za preživljanje potrebnih sredstev. Poleg tega, da zakonita zastopnica nosi večje finančno breme, pa je tudi vsakodnevno obremenjena z delom in skrbjo za zdrav in varen razvoj mladoletne toženke.

11. Tisto, zaradi česar je pritožba utemeljena, pa je, da v dejanski podlagi sodbe ni opore za zaključek, da bo tožnik tudi tako znižano preživninsko breme sposoben kriti. Ob tej ugotovitvi pritožbenega sodišča pa se (tudi upoštevaje odgovor na pritožbo) nadalje razstre, da sodišče ni izčrpalo trditvene podlage strank, iz katere bi bilo mogoče (če bi se v postopku potrdila) ugotoviti, da bo tožnik navzlic spremenjenim razmeram sposoben in dolžan plačevati po 150 EUR mesečno. Tako se izkaže, da v sodbi manjka jasno dejansko stališče sodišča prve stopnje o tem: - ali toženec realno razpolaga s premoženjskimi sredstvi (ki jih skriva, je pa o njih mogoče sklepati na podlagi sklenjenih indicov življenjskega primera, enako pa velja glede malo verjetne dejanske ugotovitve, da bi tožnikov oče tožniku ekonomsko – in ne zgolj formalno - odrekel delo pred ostalimi zaposlenimi) in ki bi mu omogočili plačevanje preživnine vsaj v višini 150 EUR (2); - ali obstaja glede na njegove delovne zmožnosti in konkretne okoliščine primera vsaj potencialna preživninska sposobnost, ki bi jo z ustreznim trudom lahko udejanil. 12. Manjko takšnega jasnega dejanskega stališča se najbolj nazorno pokaže ob odločitvi sodišča, ki ne upošteva pomembnega dejstva, da je tožnik v določenem obdobju prejemal nadomestilo (ki je bilo le malenkost nižje od njegovih dotedanjih uradnih mesečnih prejemkov), v preostalem obdobju pa ne več. Očitno je, da bi bila odločitev, ki bi za obe obdobji prisodila enako višino preživnine, mogoča le, če bi se ugotovila dejstva iz gornjih dveh alinej, sicer pa bi bila takšna odločitev nepojasnljiva.

13. Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik izgubil zaposlitev in da sedaj študira, pritožbeno sodišče tudi dodaja, da se preživninski zavezanec, ki je dolžan preživljati mladoletnega otroka, ne more preprosto odločiti za dodatno izobraževanje namesto aktivnega iskanja zaposlitve oziroma dejanske zaposlitve. Pritožbeno sodišče se sicer zaveda, da je situacija na področju zaposlovanja težka, vendar pa se tožnik na svoja morebitna neuspešna prizadevanja pri iskanju službe niti ni skliceval, niti sodišče tega ni ugotavljalo na drugačen način. Njegova odločitev za študij namesto zaposlitve je zato v dani situaciji v nasprotju s koristjo otroka, ki pa zaradi tožnikove osebne odločitve oziroma želje po izobraževanju ne sme trpeti negativnih posledic.

14. Iz navedenih razlogov je podan položaj, ko odločitve ob dejanski podlagi sodbe ni mogoče preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

15. Odločitev pritožbenega sodišča in pooblastilo zanjo: Pritožbeno sodišče je sodbo v zavrnilnem delu razveljavilo na podlagi pooblastila iz 1. odstavka 354. člena ZPP. Na podlagi 4. odstavka 165. člena ZPP je razveljavilo tudi odločitev o stroških. Napotki za nadaljnje delo so razvidni iz gornje obrazložitve.

(1) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/2004 s spremembami).

(2) Tako bi v obravnavani zadevi dokazno gradivo utegnilo kazati na to, da je tožnik kljub položaju, v katerem se je znašel, sposoben plačevati 150,00 EUR mesečne preživninske obveznosti, a sodba sodišča prve stopnje v obrazložitvi svoje odločitve tega ne argumentira. Sodišče prve stopnje pa bo moralo v ponovnem sojenju pri odločitvi upoštevati tudi tista dejstva, ki kažejo na to, da tožnik vendarle ni povsem brez dohodkov. Nenazadnje to izhaja že iz tega, da si plačuje študij, da staršem prispeva za bivanje, da se prehranjuje, pri čemer je tožnikov oče v nasprotju s tožnikom izpovedal, da se tožnik že več let ne prehranjuje doma, vse to pa brez slehernega dohodka gotovo ne bi bilo mogoče. Sodišče naj tudi sicer oceni razmerje med tožnikovim, po oceni zakonite zastopnice, prestižnim življenjskim slogom in prikazanim finančnem stanjem, na podlagi vsega pa naj ponovno oceni, ali res ni sposoben plačevati 150,00 EUR mesečno.