Jedro

V konkretnem primeru imamo na strani pridobitelja toženo stranko, ki je v okviru izvajanja oblastne funkcije ustvarila podlago, na podlagi katere je tožeča stranka izvedla plačilo odmerjene obveznosti. Neposredna izvršljivost tako odmerjene obveznosti je nastopila z izdajo sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ZSV 1206/2009 z dne 7.1.2010, ki pa je bila nezakonita, kar izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. IV Ips 148/2010 z dne 23. 11. 2010. Toženo stranko, ki je prejela plačilo globe s strani tožene stranke na podlagi neodpravljivo nezakonite odločbe njenega organa, je že iz navedenega razloga šteti za nepoštenega pridobitelja, v posledici česar je utemeljen zahtevek tožeče stranke na plačilo zakonskih zamudnih obresti od naslednjega dne po plačilu odmerjene globe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se prvostopenjska sodba v 1. točki izreka glede izpodbijanega obrestnega dela zahtevka potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v petnajstih dneh povrniti 665,63 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru neplačila skupaj z zakonskimi obrestmi od izteka tega roka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo v plačilo 25.000,00 EUR z zakonskimi obrestmi od 29. 1. 2010 dalje (1. točka izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 718,20 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka sodbe).

2. V pritožbenem roku je tožena stranka izpodbijala prvostopenjsko sodbo s pritožbo zoper odločitev o obrestnem delu zahtevka v delu, ki se nanaša na plačilo zakonskih zamudnih obresti od 29. 1. 2010 do 13. 10. 2014. Uveljavljala je pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v tem delu tožbeni zahtevek zavrne.

3. Tožeča stranka je v pravočasnem odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo tožene stranke zavrne in toženi stranki naloži povrnitev pritožbenih stroškov tožeči stranki s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je s tožbenim zahtevkom uveljavljala vrnitev plačane globe v prekrškovni zadevi opr. št. 306-55/2006, v kateri je bil postopek zoper njo pravnomočno ustavljen. Tožena stranka je tožbeni zahtevek delno pripoznala in sicer glede plačila glavnice in zakonskih zamudnih obresti od 13.10.2014 dalje.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo celotnemu tožbenemu zahtevku, pri čemer pa se s pritožbo izpodbijani del sodbe nanaša na tisti del obrestnega zahtevka tožeče stranke, ki ni bil vključen v pripoznavo s strani tožene stranke.

7. Sodišče prve stopnje je o tem tožbenem zahtevku odločilo izven glavne obravnave na podlagi 488. člena ZPP, izhajajoč iz nespornega dejanskega stanja med pravdnima strankama.

8. Za pritožbeni preizkus izpodbijanega dela sodbe je relevantno naslednje nesporno dejansko stanje med pravdnima strankama: - 13. 3. 2009 je bila zoper tožečo stranko izdana odločba o prekršku, s katero je bilo tožeči stranki naloženo plačilo globe v višini 25.000,00 EUR, - 7. 10. 2010 je bila s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ZSV 1206/2009-2424 zavrnjena zahteva za sodno varstvo tožeče stranke, - 28. 1. 2010 je tožeča stranka plačala globo, odmerjeno z navedeno odločbo organa tožene stranke, - 23. 11. 2010 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sodbo IV Ips 148/2010 ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 7.1.2010 spremenilo tako, da je postopek ustavilo ob ugotovitvi, da je že 20. 7. 2009 nastopilo absolutno zastaranje pregona za obravnavani prekršek, - 2. 10. 2014 je Ustavno sodišče na podlagi zahteve prvostopenjskega sodišča ugotovilo neskladnost z ustavo prvega stavka prvega odstavka 193. člena Zakona o prekrških, kolikor izključuje pravico do povračila plačane globe v primeru, ko je prišlo do ustavitve postopka o prekršku zaradi zastaranja.

9. Tožena stranka svojo pritožbo gradi pretežno na ponavljanju navedb, podanih v postopku pred prvostopenjskim sodiščem z izpostavljanjem dejstva, da pred predmetno odločbo Ustavnega sodišča ni obstajala pravna podlaga za vračilo globe v primeru ustavitve postopka o prekršku zaradi zastaranja, zato z vračilom globe ni mogla biti v zamudi. Tožena stranka utemeljuje, da je prišla v zamudo šele, ko je tožeča stranka od nje zahtevala plačilo predmetne globe in sodne takse z ustreznim pozivom dne 12.1.2012. 10. Te argumente je prvostopenjsko sodišče zavrnilo izhajajoč iz 15. točke obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča, da tožeča stranka s pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka o prekršku neizpodbitno velja za nedolžno in zato ne sme trpeti med postopkom izrečene in izvršene sankcije. Pravilna je presoja prvostopenjskega sodišča, da dosledna izpeljava zahteve po brezpogojni vzpostavitvi prvotnega stanja tožnice zahteva njeno kompletno odškodovanje, kar lahko pomeni le plačilo zakonskih zamudnih obresti vse od dneva, ko je tožnica trpela škodo s plačilom globe.

11. Ob argumentaciji prvostopenjskega sodišča pritožbeno sodišče pravilnost odločitve v izpodbijani sodbi utemeljuje še z naslednjimi ugotovitvami. Ne glede na to, da je sporna določba 193. člena Zakona o prekrških, katero je presojalo Ustavno sodišče z odločbo U-I-94/13-14 z dne 2. 10. 2014, opredeljevala globo kot neposredno škodo,(1) je sodna praksa Vrhovnega sodišča že zavzela stališče, da je v zvezi z vprašanjem pričetka teka zamudnih obresti v primeru plačila na podlagi neupravičene obsodbe, potrebno smiselno uporabljati pravila o vračanju neupravičeno prejetega (190. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).(2) V poštev zato pride pravilo iz 193. člena, ki pričetek teka zamudnih obresti veže na nepoštenost pridobitelja, ki mora vračati neupravičeno pridobljeno. V konkretnem primeru imamo na strani pridobitelja toženo stranko, ki je v okviru izvajanja oblastne funkcije ustvarila podlago, na podlagi katere je tožeča stranka izvedla plačilo odmerjene obveznosti. Neposredna izvršljivost tako odmerjene obveznosti je nastopila z izdajo sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ZSV 1206/2009 z dne 7.1.2010, ki pa je bila nezakonita, kar izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. IV Ips 148/2010 z dne 23. 11. 2010. Toženo stranko, ki je prejela plačilo globe s strani tožene stranke na podlagi neodpravljivo nezakonite odločbe njenega organa, je že iz navedenega razloga šteti za nepoštenega pridobitelja, v posledici česar je utemeljen zahtevek tožeče stranke na plačilo zakonskih zamudnih obresti od naslednjega dne po plačilu odmerjene globe.

12. Upoštevaje navedeno je odločitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem delu prvostopenjske sodbe materialnopravno pravilna. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega dela sodbe ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani del sodbe potrdilo (353. člen ZPP).

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna povrniti nastale stroške pritožbenega postopka tožeči stranki v skladu z Odvetniško tarifo in glede na obseg izpodbijanega dela sodbe. Tožeča stranka je tako upravičena do povrnitve nagrade za postopek (tar. št. 3210) v višini 545,60 EUR ter pavšalni znesek po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR, vse skupaj povečano za 20 % DDV. Tožeča stranka je tako upravičena do povrnitve 665,63 EUR stroškov pritožbenega postopka.

(1) 9. točka odločbe Ustavnega sodišča. (2) Sodba II Ips 165/2010 z dne 30. 9. 2010.