Jedro

Revizija ni dovoljena, ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, prav tako pa ni obrazložil in dokazal obstoja zelo hudih posledic, na katere se sklicuje.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik (revident) po odvetnikih dne 23.4.2007 vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 29.7.2004, s katero je v ponovljenem postopku zavrnila revidentov predlog za napredovanje (v naziv mentor).

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več zadevah, npr. v sklepu Up-858/08-8 z dne 3.6.2008 in odločbi Up-1186/08 z dne 23.4.2009, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. Revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zgoraj navedeni način, saj navaja le, da je v obravnavani zadevi pomembno pravno vprašanje, kako se obravnavajo pridobljene pravice (temeljne družbene vrednote in ustavno varovane človekove pravice). Prav tako ne zatrjuje, da bi odločitev prvostopnega sodišča odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja, niti da sodna praksa sodišča prve stopnje glede pomembnega pravnega vprašanja ne bi bila enotna, Vrhovno sodišče pa o tem še ne bi odločalo. Revident tako ni izkazal obstoja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Revident zatrjuje tudi obstoj pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

8. Revident navaja, da že od leta 1998 dalje ne more napredovati v višje nazive, kar pa je povezano tudi z višino plače in možnostjo boljše zaposlitve, kar bistveno vpliva na njegovo preživljanje in preživljanje njegove družine. S takšnimi zgolj pavšalnimi navedbami, ki jih ni podrobneje obrazložil in zanje ni ponudil nobenih dokazov, da bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo, ni izkazal zelo hudih posledic, ki naj bi jih zanj imela v upravnem sporu izpodbijana odločitev. Revizija tako tudi iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavani zadevi zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).